Pristajam na pegi
med sivkastimi kraterji in mladimi gorovji
reliefa v stalnem preoblikovanju
in modulacijah albeda.
Zgoščen vir svetlobe
v zenitu
sondira modrikasto atmosfero,
v kateri lebdijo meni podobna razpeta telesa,
mnogo jih je.
Telegrafske pesmi
ti pošiljam v miselnih oblačkih:
Majhen korak za človeško bitje o o o
velik skok zame o o o
Iz sipko posedajočega se oblaka
nad vznemirjenimi tlemi
me spet! vleče
k migetajočemu disku.
Oblije me
vdih.
Namesto krilc
bi lahko nosila bele plavuti in o o o
čutim, da rasteš ob hrbtenici
in se z nečim lahno dotikaš
mojih ramen o o o
Vtisni mi majhen poljub na usta,
še vedno samo sanjam
valujoče škrge v krilatih plamenih las.
Poslano:
21. 07. 2015 ob 01:18
Spremenjeno:
21. 07. 2015 ob 01:19
Mi, ljubimci vode! Kdo
si, kakšen element, ki nam dopuščaš, da vstopamo vate, ki nas preplavljaš in se
nam umikaš, čeprav si vsebovana v nas, čeprav smo nekoč bili tvoj del? Tako majhen
korak, pa odriv, pa skok, in potem telo, ki prereže črto gladine. In globina,
kot opomba pod črto – je tu drug, drugačen svet? Zgoraj odbleski, odsevi, poplesujoče
podobe sveta onkraj, spodaj pokrajine dna, kot da so neko površje. Besed tu ni
moč izgovoriti, le misli in občutja se raztezajo skupaj z vse-obdajajočo vodo ...
pa spet navzgor, k razlomljenemu disku sonca, globok vdih in ... kje smo bili? Kdo
smo bili, tam spodaj? Moramo kot pesniki ves čas poskušati stopati onkraj,
onkraj roba te gladine, katerekoli gladine, čeprav le za trenutek zadržanega
diha? Tudi če nikoli več ne bomo mogli bivati onkraj te črte, lahko vsaj
sanjamo »valujoče škrge v krilatih plamenih las.«
lp
Franci
Ples (med rojem) planetov nas je to poletje
dodobra premiksal ;)
Franci, najlepša hvala za intezivno razmišljanje ob naplavljeni pesmi! ajda, Y, hvala obema za odziv. Zdaj bi prav prišel kakšen spust na minus 3, 4. Lp, Jupiiii
Ooooo, Wauuu!
Odlična pesem!
Lp, Martina
Hvala, Martina:) Lepo se imej!
PS Jupitra zgleda napravi skok iz arhipelaga v epipelag (hadopelag je že nekje daleč), če ni morda iztiril in mimo Evrope in Ariel in še koga ali česa beži proti mejam osončja, kjer so celo planeti stvar definicij, mi pa vidimo samo še zračne mehurčke ali kakšne drugačne kapljice energije, ki nekako pribrbotajo nazaj, da o astroloških potresih in posledicah pri takšnih Jupitrovih premikih niti ne govorim (saj se na to ne spoznam), pa se hitro spomnim, da smo pri PS. Po takšnih izbirah smeri gibanja proti hladu vakuuma ali rdečim kotlom jutra (huda izbira, ki je videti zanimiva, samo ko si zadosti daleč), je na koncu premik še bolj transcendentalen kot pri Kubricku v 2001 v neke nove stare dimenzije. Še dobro, da za tem ostane kakšna drobtinica. Ali biser, tem svinje zgleda rade sledimo.
Lepa, lepa ... pozzzz
Andreja-Lea, hvala za pozdrave z zadrske riviere :)
bp, letošnja razglednica z morja je res višje (plitveje?) locirana, tudi nekaj navtičnih milj višje, ostaja pa znotraj istega arhipelaga :) Hadopelag morda v oddaljeni s-lutnji ali odzvanjanju nadomešča "hadosfera", pred kratkim uzrta skozi umet(el)no kiklopsko okooo na robu obzorja. Kubrickova optika vesolja ima manj astronomsko in več astrološko/psihološko izpeljivih postavitev (nebesnih) teles, kar soupada z njegovima hadovsko obarvanima čustovanjem in razmišljanjem, videnima tudi v njegovih drugih filmih. LPJ!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!