(iz moje zbirke poema na ciganske teme "Daniluškin romansero")
Ima da te uzdam sa moju kosu
Gajtan ću s dukat u nju da pletem
Ular da ti budne
Sa njeg da te vodim za moje stope
Žednog preko vodu
Gladnog preko lebac
Sa đem da cimam
Njisak da čujem
Da ti se smejem i da se rugam
Ti da mi se svetiš
Ima da te sedlam sa moje noge
Svu noć u galop mene da nosiš
Do belu penu na tvoja usta
Do ladan znoj na tvoje čelo
Dok te ne propnem do crven mesec
Da mi ga skineš da ga zagrizem
Pa da ga pljunem pred tvoje noge
Ima da te žežem sa moje oči
Srce da ti plane ko vatra pred čergu
Sa telo da mamim
Sve da obećam
Ništa da ne dam
Pred svet da ti inatim
Pred tebe da plačem
Sa drugog da begam
Za tebe da umrem
Od tvoju ruku
&
Ženo ne čikaj
Sa nož ću da sudim
Mrtvu da te ljubim
Na ruke da te uzmem
U nebo da letim
Tebe da nosim
Na moju dušu
Tako skrajna (eros / tanatos), tako prvinsko strastna kot (naša predstava o) ciganski duši, tudi jezik pesmi je v sozvočju z njeno vsebino, čestitke,
Ana
Ana ,
zahvaljujem za svaku podčrtanku do sada , a posebno zahvaljujem za divne komentare mojih pesama.
N e n a
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nenamiljanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!