Tretje jutro
Pritlikavo jutro se pne proti oknu.
S tankimi prsti
privzdiguje rjuho,
ki sega do tal
in prekriva goloto tega dneva.
Rahle sence šepečejo
in skozi prosojne zavese
rišejo vzorce
na tvojo rožnato haljo iz flisa.
Še vedno je na stolu.
Takó, kot si jo pustila.
Oblečem jo in se objamem.
S tvojimi rokami.
Šele takrat se počutim kot otrok,
ki ga nikoli ni bilo.
Nežna pesem, ki pa vseeno vstopi v bralca in ga presune. Kdo je otrok, ki ga nikoli ni bilo? Je to ona, lirski subjekt, njen notranji otrok ali morda njen (ne)rojeni otrok? In kdo je ta, ki je odšla? Katera mati? Pesem, ki kliče k sodoživetju in razmisleku.
Aleksandra, hvala...
lp, Essentia
Moj poklon, Martina...večkrat sem jo prebrala.
Lp, P.
Pesem, ki presune, zleze v podkožje in se vsidra v dušo. Lepo!
lp, ajda
Petja, Ajda, hvala! Vesela sem vajinega komentarja!
Lp, Martina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
- 12. 05. 2015 ob 09:48
- Prebrano 974 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 816.95
- Število ocen: 25