Čas pomladne zime
Vrtinčiš me.
V sočasnost me naganjaš.
Proti dokončnosti
mi ne nudiš izbire.
Le prste lahko razpiram med svilene žarke.
Le zelene veje lahko izdihujem skozi vršičke pljuč.
Na tihih vprašanjih brstijo popki.
Čez neme odgovore
buči voda.
Skozi nepregleden gozd se ne vračam.
Vse je le za kratek čas.
Vse je le zajemanje zraka.
Vse je le prisotnost vseenosti.
Čas pomladne zime
čaka,
da zasijem.
Odlična slika, kar posrkala me je v vrtinčenje.
Lep pozdravček, Sara.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
- 06. 04. 2015 ob 09:32
- Prebrano 1145 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 309.21