Visoki bori
vsak na svojem hribu
kakor cerkve iz starih časov
tiho molijo prošnjo življenja.
Upanje, da je za danes in jutri.
Hodim med ozkimi hodniki
uličnih prehodov in se umikam
gneči in tisti vsakodnevni zgodbi
ki se začne z ......dan
in potem sem v vlogi tistega,
ki odgovarja in zbeži
pred ostrim robom jezika.
Moja koža se hladi
pred brezmilostnimi udarci
lačni bojev.
Lepa. Bodi lepo Hope.
Igor
Hvala Ti Igor, vseeno bova vmes šla na pomol gledat galebe velja.
hope
Hope, pomembno je, da ostaja upanje in boš videla, da bodo tudi udarci počasi ponehali, koža, pa bo znova zažarela s soncem. ;)
Lep pozdravček iz Krškega. ;)
Oj shiney sem vesela da si pisala, ker upanje ostala imaš prav tudi udarci manj bolijo
le kožo moram skrivat pred soncem sem alergična na sonce dobim pege.
A vseeno upam da bo žarela z dosti sonca.
Lep pozdrav v lepo mesto,
hope
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!