Forum

Anja Golob

Pred kratkim je v širši javnosti odmevala novica v zvezi z letošnjo podelitvijo Jenkove nagrade. Nagrajenka Anja Golob je namreč zavrnila njen finančni del in s tem dvignila nemalo prahu.

Sladokusci poezije pa Anjo oziroma njeno poezijo poznamo že od prej: od njene prve pesniške zbirke V roki (ne spreglejte besedne igre, saj naslov sledi njenemu priimku!), izdane pri Literi 2010, tri leta pozneje pa smo lahko posegli po novi zbirki Vesa v zgibi, ki jo je izdala MK 2013 in za katero je Anja prejela Jenkovo nagrado. Ob tem ji seveda iskreno čestitamo! 

Študirala je filozofijo in primerjalno književnost. 14 let je delala kot gledališka kritičarka in svoje prispevke objavljala predvsem v časopisu Večer. Zdaj se ukvarja s pisanjem ter dela kot prevajalka in dramaturginja sodobnega plesa in performansa.

Oktobra 2013 je skupaj s še štirimi kolegicami osnovala manjšo založbo VigeVageKnjige http://vigevageknjige.org/, kjer je glavna urednica. Ravno v teh dneh bo založba izdala prvo knjigo.

Anja je mlada leta preživela na Prevaljah, nato pa jo je pot zanesla najprej v Ljubljano in od tam precej bolj na sever. Še danes precej časa preživlja v tujini – od Dunaja do Bruslja.

V torek, 25. novembra ob 20. uri, ste vabljeni, da se pridružite virtualnemu literarnemu večeru z Anjo Golob. Obeta se nam zanimiv večer, saj so Anjina stališča jasna, včasih ostra, kdo bi utegnil reči celo "radikalna", njen pesniški jezik pa je izviren, poseben in pred bralcem ne razgrinja le podob, temveč cele zgodbe, sisteme, duhovna in druga vesolja. 

In še to: če ste že pozabili, kaj je vesa v zgibi, to pomeni, da vam ta telovadna prvina ni povzročila resnih posledic :) in se lahko štejete za srečne. :)

Vabljeni k sodelovanju!

 

"Razen da pridi, čakamo te, pridi,
zakleni svoj bicikel, pridi noter, naroči pivo, sedi v prvo vrsto,
sedi zadaj, sedi, kamor hočeš, samo sedi, sedi in prisluhni,
pridi, sedi in ne ploskaj; vemo, hočemo verjeti,
da si nas razumel, dobro vemo, da si se pripravil,
da imaš, imaš tehtno vprašanje, zanesemo se nate –
naš ljubi, dragi Bralec.
Ne bomo pokazali, da smo te prepoznali, ne skrbi,
tvoja skrivnost je z nami varna. Ti samo pridi, pridi ...
in mi, mi bomo brali, brali samo zate."

Odlomek iz Anjine pesmi Čakajoč bralca (Vesa v zgibi, 2013)

 

(Foto: Grace Schwindt)

 
 < 1 2 3 4 5 > 

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:02
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:02

Jure - s pesniškimi delavnicami nimam nobenih izkušenj, tako da težko kaj konkretnega rečem. 

Zastavica

÷

÷

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:04
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:04

reči kaj nekonkretnega, daj ;) Bi se udeležila kakšne ... se ti to zdi smiselno?


Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:04
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:10

Aleksandra - tudi mene poezija v otroških letih ni posebej prevzela. Razen Mehurčkov, jasno. LOL

Glede "plagiatorstva": po moje je ključno vprašanje utemeljenosti. Osebno kar naprej kradem, iz pesmi, iz filmov, iz muzike, škatel za čevlje, reklam, ... jemljem, kar se tako zraste z mano, da sama ne morem povedati bolje. To je sicer eden standardnih postmodernističnih postopkov, kar pa me bolj malo briga, v moji poeziji je kar najbolj lastno notranji logiki njenega ustvarjanja, raba pa mora biti absolutno utemeljena oz. premišljena. Jasno mora biti, zakaj. Če nekdo zato, ker nima navdiha, ker bi rad pisal, pa ne gre, iz kakih drugih razlogov, ki jih ne poznam, prepiše pesem nekoga drugega in to prodaja kot svojo pesem, je to pač otročje kitenje s tujim perjem oz. kraja, kar absolutno ni sprejemljivo.

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:06
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:06

Jure, jaz sem bolj za individualne ure. Ena na ena pa to. ;-)

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:08
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:08

Jure, Anja bi bila zagotovo zelo koristna na kakšni delavnici - kot mentorica, seveda!

Anja, ali je to, da sta naslova obeh tvojih pesniških zbirk povezana z rokami (pri prvi neposredno, pri drugi posredno, saj v zgibi visimo z rokami), naključje? Od kod zamisel za tak naslov? 

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:09
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:09

Roke v obeh naslovih so se pojavile slučajno. Naslova prve ne bi razlagala, to je, kot da razlagam vic. Kdor ga šteka, super, kdor ne, ni panike. Naslov druge pa je zame metafora za stanje stvari.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:10
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:10

Aha, ampak bo že nekaj na tem slučaju ... :) Navsezadnje v pesmi o rokah govoriš prav o tem - kaj roke znajo ... (več o tem pozneje).

Kakšni so bili tvoji občutki ob pripravi Vese v zgibi? (Zagotovo niti od daleč podobni tistim, ki so te prevevali ob tej telovadni prvini, ki je tudi jaz nisem marala?) Se ti je zdelo, da utegne »to biti to«, torej zbirka, s katero se boš uveljavila (ne glede na to, ali dobiš zanjo kakšno nagrado ali ne)? V kakšnem časovnem razponu so nastajale pesmi iz Vese? 

Zastavica

pessoa

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:11
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:11

Živjo, Anja, zanima me, ali si lezbijka. LP. Alenka

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:11
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:11

Mislim, da okoli tri leta. Vsekakor je pisanje poezije čisti užitek, hkrati pa je, vsaj zame, trdo delo: gre za izjemno kruto življenjsko odločitev. Biti pesnik v Sloveniji danes pomeni toliko odpovedovanja, da bi se, ko bi bila bolj pri pameti, verjetno že vprašala. Racionalno to namreč ni.


Zastavica

÷

÷

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:12
Spremenjeno:
26. 11. 2014 ob 09:54

Kaj praviš Anja, a si za ? seveda ena na ena, meni tudi drugače ne gre kava dol.


A? :D)

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:14
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:15

Alenka, živjo - hvala za vprašanje. A naj to razumem kot pecanje? Verjetno si namreč gledala film "Finding Forrester" in ti je znan odgovor na vprašanje o mleku v juhi?

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:14
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:14

Na naslovnici Vese v zgibi je (netipična) risba žuželke. V kakšni povezavi je to z naslovom/vsebino zbirke?

vesa

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:17
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:17

Heh, Jure, hvala za povabilo, ampak z ukom se ta čas še ne ukvarjam, mislim, da še ne znam dovolj. :-) 

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:18
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:18

Aleksandra, o naslovnici Vese v zgibi - to pa je vprašanje za Kajo Avberšek, oblikovalko knjige. Kaji je s celostnim oblikovanjem (upam, da so bralci opazili divje seksualjenje na veznih listih) uspel presežek, ki je knjigo absolutno oplemenitil. Navdušena sem nad njenim delom, izjemno pa jo cenim tudi kot človeka.

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:18
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:54

V povezavi z enim prejšnjih vprašanj in odgovorov tu še nekaj iz ene mojih najljubših iz Vese v zgibi:

Anja Golob

S TEMI ROKAMI


S temi rokami,

kaj delam z njimi, za kaj so mi?

Te roke, šle naj bi med knjige,

razpirale liste, obračale platnice, zagnano,

radovedno?

/.../

Te roke – znati bi morale ljubiti,

/.../ 

da bi se mogle nato v stiku s kožo razplamteti,

zagoreti v neučakanem ognju opotekavega božanja,

praskanja, drgnjenja, draženja, trganja, vasovanja,

hrepeneč, da ta čudežno čutna tkanina njene kože

nima konca?

No, pa ne – ne te roke … Kar edino znajo, je držati

druga drugo za tolažbo …

in tu in tam pisalo.

Zastavica

pessoa

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:19
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:19

Zanima naju še, če boš imela kakšno branje do konca leta? Če ne, bo menda padla večerja v troje... Alenka & Majda

Zastavica

Aleksandra Kocmut - Kerstin

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:19
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:20

Ko berem tvoje pesmi iz druge zbirke, občutim, kako s svojo poezijo prestopaš bregove »poezije« kot take. Tvoje pesmi niso le pesmi in niso prozni utrinki niti pesem v prozi, sploh jih ni mogoče, vsaj ne zlahka, »ukalupiti« v znane literarnoteoretske oblike. Če ponazorim z nekaj citati:

S kakšnim mirom ležijo na hladni travi

živali, ki čakajo na smrt! /…/ Brez

prestanka so tu, kadar jih ni, rastejo tam,

kjer ležijo sicer, zgubane sence in dihajo v prst. (Krave in čas)


Ker smo včeraj stanovali drugje,

smo tam pustili vse svoje premoženje;

tako zdaj tu, danes, nikakor ne moremo

pomesti pred lastnim pragom. (Včeraj je bilo vse lepše)


Ženskam z lepimi nogami je dovoljeno več kot drugim.

Na primer, da hodijo po cesti in ne po pločniku,

pa vsi počakajo, nihče ne hupa, razen iz odobravanja. /…/

Umnost, uglajenost, ubogljivost.

Ne, nikakor ni enostavno biti ženska, toda nikjer težje kakor v

ženskih vecejih. Kjer je ženska ženski najbolj volk. (Prvi spol)


V takih in podobnih verzih je opaziti in občutiti morda nekaj »filozofskega« (kar najbrž ni naključje?), a vendarle prizemljenega – filozofija, ki se je spustila s svoje hermetične in vzvišene prižnice ter zakorakala naravnost med ljudi in tudi naravnost vanje. Od kod prihajajo take pesmi, torej pesmi, ki jim ne moremo ravno reči osebne/izpovedne – razen če s tem mislimo na osebno izpoved človeštva kot takega? Pa še podvprašanje: v pesmi navajaš tri U-je, tri (ženske, zaželene?) lastnosti: umnost, uglajenost, ubogljivost. Prva je dobra; druga je koristna; pa tretja? Kako jih vidiš ti?

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:22
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:22

Hm. Pojma nimam. To so moje pesmi. Hočem reči, take so moje pesmi. To je najbrž vse, kar lahko o njih na tem nivoju povem.

Zastavica

Anja Golob

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:24
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:24

Alenka & Majda: načeloma ločim delo od užitka, vsekakor pa se dam lahko, če gre za suši, pregovoriti, če se izrazim z znamenitimi besedami Joeya iz Prijateljev, to put my hands together. Ampak, nisi mi odgovorila, Alenka: naj tvoje vprašanje o svojih spolnih preferencah razumem kot pecanje? 

Zastavica

÷

÷

Poslano:
25. 11. 2014 ob 21:24
Spremenjeno:
25. 11. 2014 ob 20:24

pa je sploh možno imeti to znanje, ali ni pot skozi jezik nekaj kar bi lahko ostalo surovo, da ne rečem nedolžno? - vsaj nekaj, ki izključno samo premika človeka v "pot" svojega življenja. saj imamo drugih početij na pretek, kjer si lahko podajamo znanja, veščine, trike, krivine ... Naj poezija ostane čista? ali jo moramo vsi znati?

Zastavica

 < 1 2 3 4 5 > 

Komentiranje je zaprto!