http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/96837/ptice_koje_te_prate
PTICE KI TE SPREMLJAJO
Po pločniku
Zalitim s poldnevom
Na sprehodu samevanja? /samotnosti/osamljenosti
Premišljuje morda o Elzi
Ki se na robu rečnega brega
Spotika ob noge
In ne sliši materinega klica
Ne obračaj se
Šumijo
Brezbesedni
Brezglasni glasovi:
Smrt je to ...
Kot dih!
Obstala nad reko
Zagledana v Elzine
Kite
In materine roke
Stegnjene k usodi
(Pred in za podobo četrti je
Postajališče naših življenj
Kjer zapravljamo dneve
Po vrsti (eden po eden)
Drugega za drugim
Pogovarjamo se glasno
Brezuspešno se pogovarjamo
O mostovih ki jih nihče
Ne more prečkati)
Pogleda čez ograjo
Z zlo budnostjo, neslišno
Da bi same
Nad reko
Zastale
Ona z bliskom
V hladnih očeh
Elza skitami
Na belih oblakih
In na dosegu
materinih rok
Ki ji sledijo
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/97089/netko_je_posjekao_moje_bonsai_drvo
NEKDO JE POSEKAL MOJ BONSAJ
dežuje na čelo
nocoj objokanim oknom
ne diši sadje
ki sva ga nabirala
pred snegom
zaspi pred viharjem
in ne odpiraj knjige
v kateri so zgorela hrepenenja
prespi prazne strani
silna deževja in meteže
vznemirjena obzorja
in uklenjena upanja
kajti nocoj
kličem vetrove
na preostale veje
nocoj
usmirjam
poti koprnenju
nocoj
razbiram stezo
ki je spajala
moje in
tvoje ime
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/97283/ipso_fakto
IPSO FACTO
pozno
nekega dne
bova stopala
po zgubanem obrazu
po prahu
presušenih izvirov
morda bo dih vetra
pogasil žejo, obljubljal cepetanje
z zvonkim glasom
po poti do itake
pozno
nekega dne, ko okostenijo
vozli srca
in se končajo vse gostije
bodo skozi temne hoste
molčali najini stavki
leta bodo pozabila
zakaj sva se ustavila
pod starimi trepetlikami
kjer žubori tesnoba
kjer diši rožmarin
morda na najino barko
ne bova vkrcala obrisov
oddaljenega časa
ne občutila
poznih zvokov vetra na zmečkanih
obrazih, na ranah
in profilih
toda tudi takrat bova vprašala
kam prideta vzglavji,
kam naju
odnašajo valovi
Komentiranje je zaprto!