ona je
radila
razveseljavala
udovoljavala
dvorila
samovala
pisala
oni su
radili ponekad
slavili dobivene nagrade
pomagali kratkoprugašima
zaboravljali njezine rođendane
s drugima ispijali kave
pisali kako su pisali
prije nego je otišla
pjesme je uredno posložila
u starinski željezni kovčeg
načrčan gravurama
ključ teškog lokota
bacila je u smeće
kovčeg u baru
sad okov njegov
na dnu vode
za žarke ljetne neve
kroz mulj
zasvjetluca ponekad
a oduševljena jata ribljih mladica
igraju se između njezinih ukrasa
slučajni prolaznici kažu da ta bar
čudno grgolji
kao da pjeva
Pretresljivo lepa pesem, ki na svojstven način tematizira umetnikov odhod; lahko jo razumemo kot mitični pars pro toto (pesnik umre s svojim delom), lahko kot notranjo ustvarjalčevo ali celo fizično smrt ... v nobenem primeru pa bralca ne pusti ravnodušnega, temveč mu v ušesih še dolgo odmeva klokotanje in nenavadno petje. Najlepše stvari so velikokrat v globini (na dnu), Sara
Prelepa, pravi obliž za ♡.
Spregledano sem našla sedaj, ko je podčrtana. Čestitke ☆
lp Marija
Hvala Sara, hvala Triglav. Baš mi je žao što ne znam slovenski jezik... pa samo kratko, šturo odgovaram :(
(s)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: saraivor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!