Znam pisati pesmi

a tistih stopnic niisem znal...

Nisem znal napisati tistih vrat,

ki so odprle pot do tebe.

Ne hodnika, ki mi je kazal pot.

Niisem znal napisati tvojih rjuh.

Tvojega dotika, tvojih vzdihov...

Tistega večera sva ostala sama...

Sama...vsak s svojo pesmijo

a na isti strani blazine.

Tisti večer nama je pisal svoje verze.

Noč je dala rime.

Luna je narisala sence skozi

osamljeno okno na steni.

...a, ti si bila moje pero.

Moj papir.

Nisem napisal pesmi

s piko v tvojem srcu.

Končal sem z vprašajem.

Jan Perko