Ajda, seveda, v takih primerih.

Vsak premik (1 vir), Punčka, ki te je ljubila (3 viri), nad(um) (skoraj pol pesmi iz 2 virov), Okus po besedi (strnjenih več vrstic iz 1 vira), Sam s seboj (tričetrt pesmi iz 4 virov) in še katera pesem so bili definitivno primeri plagiatov.

Pri Nič ne ostane isto je bila ukradena samo zadnja vrstica iz precej dolge pesmi. Sicer je to slabih 19 % cele pesmi, v originalu pa je ta del 3,7 %.

Pri Nikdar ne izstopiš sta 2 vrstici (18,5 %) iz enega zelo dolgega vira (ukraden delež 0,6 %).

itd.

Tako da ni povsod ravno plagiat.

Tisti, ki je raziskoval, je ponekod označil kot prepisano tudi povsem običajne, iz konteksta vzete besede, n. pr. 'tih dež'. Ali pa kliše 'širi svoja krila', ki že v originalu niso avtorjev izum.

LP, mcv

Aha, si prebrala, kaj je bilo napisano. Sem zbrisala, ker se mi zdi brezveze pisati, nekoga prepričevati oz. procentualno ugotavljati koliko teksta je bilo prepisanega. Če avtorjev pesmi ne boli glava, zakaj bi npr. mene. Čeprav me boli, bolj v duši, ker sem Karmen zelo rada brala, je bila v moji "zbirki" med najbolj priljubljenimi. Tako da ni čudno, da me potem prime, lahko bi rekla temu razočaranje, morda jeza, da te nekdo tako izigra, zdaj govorim o sebi osebno in te prizadene. To ni nikjer opredeljeno kot kaznivo in ti nihče ne more vrniti ukradenega, iztrganega iz duše, če te prizadene. Morda oprosti, oprostite veliko pove in pomeni, teh besed pa nisem nikjer zasledila.

lp, ajda

Še to: kako so šele prizadeti in izigrani tisti, ki so jo osebno poznali, ki so jo imeli za prijatelja, so jo lajkali tudi na fejsbuku in občudovali "njene stvaritve". Ja, to je tisto, kar ni opredeljeno kot je zapisano v avtorskih delih, je postransko, obrobno, a boleče. Morda je ali bo boleče tudi za avtorja, ki podleže tovrstni skušnjavi, da je izgubil prijatelje, ki so ga cenili itd. itd., No, da ne bom zapadla v patetiko, bodi dovolj!

lp, ajda

Res je, Ajda.

Tudi jaz te teme ne bom več komentirala.

LP, mcv

Tu se pridružujem Ajdi.

Posledice vedno so, saj smo ljudje dosti več kot "pravni subjekti". Če smo svoj moralni kompas zadušili, pokvarili ali zavrgli, to še ne pomeni, da gremo v pravo smer.

Pa še primer, kako (med drugim, konkretno pri metaforah) tak kompas deluje. Če napišem "na dnu srca", vem, da to ni nič novega. Gre za kliše. Sama sem ga v svojih starih pesmih ikskrat uporabila; povsod bije v nas (iz povprečnih in slabih zapisov). Temu reči plagiat je smešno. Potem bi bil tudi "dober dan" plagiat. :)

Če pa napišem: "na rabljevih dlakah cveti tristo rdečih spominčic", pa si nekdo to "izposodi" brez grafične oznake, da gre za citat, brez navedbe vira in tudi sebi v pomoč, ne pa z namenom medbesedilnosti, pa je to plagiranje.

Primer ustrezne medbesedilnosti z navedbo vira:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/965/3_14

Sicer pa bo nocoj na literarnem večeru z Anjo Golob padla o tem še kakšna beseda.

To z odrekanjem prijateljstev je navadno pretiravanje. ki je žaljivo za slehernika.

A, če pride velika povodenj, in skuri električne vode, utopi vse knjige, potem ljudje izginejo?

Retorično.

Naj pade beseda, ne pustite pasti človeka.                                         

nima smisla, da uporabim velikost pisave npr: 17.000.

Lep dan, kakor iz knjige.

Kako fajn si to napisal: "Naj pade beseda, ne pustite pasti človeka."

Briljantno! Podpišem!

Ajda je pač pisala iz sebe, in s tem ni nič narobe, je pa pogledala tudi z druge plati (da je to boleče tudi za avtorja), s čimer se je približala temu, o čemer govorim v svojem članku (Osma: Ne kradi!). 

Nekateri radi prehitro obsodimo, drugi radi prehitro odpustimo, ne eno ne drugo ni zdravo. Takšno početje (ko kdo naredi nekaj, ob čemer nam zazvoni alarm nekje v duši, možganih ... kjer hočete) nam je lahko kamenček v mozaiku, v katerem naj se izriše celovita podoba človeka, saj nikogar ne moremo soditi po enem samem dejanju (na kupe ljudem sicer to "uspeva" ;)), motiti se je človeško, odpuščati tudi (kaznoval bo pa bog :), če malo na šalo obrnem). Toliko neumni nismo, razen če seveda želimo biti, da ne bi vedeli, kdaj je nekaj napaka in kdaj je nekaj vzorec oz. "simptom" človekovega značaja - govorim popolnoma na splošno.

Pozdrav vsem,

Kerstin

Lepo pozdravljeni, 

mene pa zanima kako je potrebno pravilno označiti, če si uporabil v delu pesmi besede nekoga drugega, ali so dovolj narekovaji, ali je potrebno posebej označiti s številko in od kod so te besede. Ker vem da v eni od svojih pesmi uporabljam besede Velikega slovenskega pesnika Prešerna, ko se v pesmi pogovarjam z Njim. Njegove pesmi pa  sem dal le v narekovaje, pa me zanima ali moram dodati še kaj drugega in če da, kaj, kje in kako?...

Hvala, 

Nobody

sam bi rekel, da so v takem primeru narekovaji dovolj, a me zanima zelo, kaj meni še kdo drug:)

lp

Kolikor vem je tako: v primeru, da citiraš splošno znanega avtorja, so narekovaji, ali celo označeno besedilo (npr. z ležečo pisavo) dovolj. V primeih, da citiraš manj znanega avtorja, pa je dobro navesti vir v celoti, v opombi pod črto.

Če se želiš v to poglobiti, je tukaj zelo obsežna razlaga: http://www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/dokumenti/literatura.html

Hvala Gregor za pomoč pri tem, ker res nisem vedel kako je točno s tem. Tako da še enkrat hvala. Moram pa se vam zahvaliti tudi zato da skrbite, da je ta spletna stran tako čudovita kot je, čeprav vam najbrž vzame to zelo veliko časa (kot tudi vsem urednikom). Tako da hvala.

Lp, Nody :)

Pri spletnih objavah naredim tako:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/965/3_14

Če bi stvar stala v zbirki, bi morda dala v opombo pod črto ali pa bi v opombah na koncu zbirke podala št. strani in vir.

Narekovaji so osnovno, ja.

Hvala Aleksandra,

res nisem vedel kako, ker se v pesmih ravno pogosto ne zgodi, da navajaš besede nekoga drugega.

hvala za razlago :) 

lp, Nody :)