v satenasti kopreni
je ostala slutnja
o življenju
o veselju
o razdajanju
kolesje je obtičalo
v prazni sivini
na izpitem peščencu
hladnega zapečka
preigravaš krik nemoči
padaš v mrtvo trohnobo
kjer dež izpira lica molčečih
v globini odmevov
slišim kavni mlinček
na robu čaka mamin lonček
pike iz njega ripeče kapljajo
kakor črepinje izgubljenih iluzij
tiha pjesma budi sjećanja.... lijepi pozdrav
Mirjana, hvala..vračam pozdrav!
Poslano:
13. 11. 2014 ob 07:18
Spremenjeno:
13. 11. 2014 ob 07:47
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!