1.
pot rokomavha z mačeto skozi goščavje do prvih barikad je
drzna poteza svobodne volje: je mrzla potrtost kiparja, ki so
mu carji odrekli pravico do prvih skulptur, do lastnih zadetih
otrok; pravico do vročega pelinkovca in medle svetlobe nad
zamegljenim horizontom v državni ambulanti sprenevedanja:
pravico, da si nepreklicno izmije z delavskih rok sok bolečine.
2.
na jesenskem nebu se nimfe spreminjajo v rdečedlake psice
in mesec si je narobe zavezal svojo mesarsko kravato: ljudje
so prepričani, da je resnica praviloma v domeni demokratov,
zakodirana v drhtečem nizu posebnih socialnih algoritmov, v
ustrezni psihofizični kondiciji skrivnostnih božjih struktur. zlo
je definirano skozi optiko političnih atentatov in prvoosebne
3.
lirike, vsaka rdeča mesečina nosi v sebi zametke revolucije
in shizofreno pulziranje pohlepa: ljubezen postaja trpljenje
in svoboda suženjstvo. a zapisano je, da bodo s kamenjem
obsuta bleda lica hiš, da bodo poslednji verzi privreli iz ust
zveri, ko se bodo ponoreli oroci spet prisesali na bradavice
evropskih mest kot se piškurji prisesajo na telo mrtve ribe.
Barve, še največ bela in rdeča, poudarjata druga drugo, se medsebojno razžirata in kažeta na spreobračanje v skrajnosti - svoboda v suženjstvo, politika v kiparja, otroci v mesta, mesec v nimfe ... nenavadna metaforika in polzenje pesmi iz enega konca sveta v bit zveri je presenetljivo zgovorna, čestitke,
Ana
:D
kot običajno - pronicljiva recenzija.
hvala.
dani
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!