Drobim se

kakor stara gorovja

izumrlih ledenikov,

režejo me zemeljski krči

in oddaljujem se

ostrim robom.

Na koncu

ne stojim več

in ne čudim se

kako se oddaljujemo

drug od drugega

kakor je v moči narave.

Naredila bom korake nazaj,

da se znova postavim

na šahovnico

kjer padam

namesto vstajam.

Letos je kruta igra

in samo v mislih včasih

še vstanem

in se zlepim

bolj površno,

ravno toliko,

da približno sem.

IŽ-lev