Slačila sem še zadnjo kratko

majico, da bi odvrgla luske najinega

poletja, ki se je pravkar končalo.

A se je zataknilo že pri ramenih.

Naramnice so se zarezale v kosti

okoli vratu in žagale opečeno ter

slano kožo, polno morskih valov.

Polt je najprej rdečila, a od naporov

je postala bleda in lahko si videl,

kako so pokale drobne žilice ter

pljuvale kri, ki je zalivala rebra.

Ko sem jo vlekla čez komolca,

mi je postajalo slabo in stiskala

sem zobe. Nista se premaknila,

kot bi bila živo zazidana ob

nadlahti in ne bi hotela čutiti

svežine svobodnega zraka.

»Znebiti se moram odvečnih

lusk, da bi dojela najino levitev.«

Sključena sem sedela na mrzlem

parketu, potrgala šive in

povlekla to cunjo s sebe.

Anthos