Neizpraznjene zaloge
morda pričakuješ da bom postala voda
jezera v katerem se gladina viša in niža
odvisno od tvojih pritokov
ničelna vsota je kot povzetek igre
kjer plavava in iščeva rešitev v lupinici
a nobena vojna ni pravična
narobe je da prevečkrat razmišljam
do stradanja ob polni kašči
čakam na neizgovorljivo
sadim nedišeče rože
in legam na brezbarvno zemljo
koža govori v svojem lastnem jeziku
morda si želim da bi bil netopir
ki bi še v temi zaznaval vonj srečnega obraza
in toploto pregiba kjer najraje visiš
Z močnimi prispodobami ubesedene razpoke v odnosih, razlike, ki so prerasle v prepad z enim samim preostalim mostičkom (pregibom), ljubezen je postala pitje krvi, vojna, stvari so na dosegu roke, pa jih ni več mogoče doseči - zaloge ostajajo neizpraznjene (in vendar so nekako prazne, saj ne opravljajo svoje vloge: da bi držale človeka pri življenju). Proti koncu se pesem nekako "razsuje" - prispodobe se sipajo druga na drugo brez očitnih povezav in sklenjenih ciklov (voda // netopir; stvari brez vonja in barv // srečen obraz ...). Zaloge so, ostalo kot da je prepuščeno naključju s kancem upanja za ponovno intimo.
Aleksandra, tvoj poglobljen komentar me je zelo razveselil. Hvala!
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 04. 11. 2014 ob 19:40
- Prebrano 690 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 553.04
- Število ocen: 14