koraki na stopnišču
skriti očesu, morda je
nekdo daljni odkorakal
po praznem kolodvoru
morda je odjeknil
modri kamen noči
ali pa za nevidnim sidriščem
glasno hrepenijo ladijske razbitine
ko dremlje žuborenje vode
naslanjaš uho na včeraj
na davno
črepinje dihajo
neke oddaljene roke žarijo
da jih ogreješ z drgetom
morda tvoja čutila preštevajo
izginule silhuete, podobe
težkih kurzivnih deževij
ki se majejo po pločniku
in odhajajo
Hvala ti, Marko, na prijevodu i odvojenom vremenu.
Srdačno te pozdravljam,
Mirko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!