kad kiše odlaze
koraci stepeništem
skriti oku, možda je
netko dalek otkoračao
pustim kolodvorom
možda je jeknuo
modri kamen noći
ili za sidrištem nevidljivim
glasno čeznu olupine broda
dok grgolj vode spava
naslanjaš uho na jučer
na davno
dišu krhotine
žarē se nečije daleke ruke
da ih drhtajem ugriješ
možda ti čula odbrojavaju
siluete iščezle, oblici
teških kiša kurzivnih
što se pločnikom njišu
i odlaze
Radost je imati sve vas i vaše mišljenje. Hvala lijepa!
urednica
Poslano:
11. 08. 2014 ob 21:25
Spremenjeno:
11. 08. 2014 ob 21:26
Pesem, v kateri je prisluškovanje možnost za razbiranje daljnjih spominov, silhuet, preminule bližine. Podoba dežja, ki pada kurzivno, poudarja ta spoj realnega, naravnega, z notranjim in spominskim. Melanholično vzdušje, ki hkrati pomirja s svojim valovanjem besed in odhajanjem dežja, vsega mračnega ... Čestitke,
Ana
Hvala Ana! Svaka nova podcrtana pjesma je i radost i motiv za novi poetski korak, ali je i klik za novo otvaranje prozora u veliki, veličanstveni, čarobni svijet POEZIJE...
lp,
Mirko
Mirko, izvoli še moj poskus prevoda pesmi:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/99428/ko_odhajajo_dezevja
Sončen pozdrav, Marko : )
Hvala ti Marko na prijevodu.
Srdačno te pozdravlja!
Mirko
Tako krasno pesem je užitek prevesti : )
Pozdrav, Marko : )
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 08. 08. 2014 ob 12:46
- Prebrano 937 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 337.58
- Število ocen: 13