Spomnim se

bilo je jutro podobno današnjemu

ni se nama mudilo iz postelje

pokrita sva bila s tisto oranžno deko

ki sem jo ravno pred nekaj tedni

komaj stlačil v pralni stroj

presneto velika je

sedaj čaka na zgornji polici

na jutro kakršno je danes

in na tebe da se vrneš

medtem pa samemu sebi burim domišljijo

pišem pesmi o preteklosti

sanjam prizore kakršen je tisti

ko obnemim ob pogledu

nate s kovčkom v roki

ma saj veš

nič novega

še naprej te pogrešam za popizdit

no če pa je tako

grem sedaj

na en krog okoli starega mesta

ti pa pridi

če ne v jeseni

pa s prvimi snežinkami.

igor žuravlev