Kazalci na uri se vrtijo vedno hitreje.
Sedaj že s hitrostjo letalskega propelerja.
Med bežnim pogledom skozi okno
se v trenutku odvrtijo štirje letni časi.
Leta se kot jate ptic izgubljajo za obzorjem.
Kmalu bo tu leto 2068.
Pred minevanjem se zatekam v preteklost,
na prstanec si natikam Nietzschejev
prstan vračanja vedno enakega,
sanjarim paralelne svetove
in si vsak dan izmišljujem
špekulativne fizikalne teorije,
s katerimi poizkušam ukaniti neizbežno.
Kmalu bo tu leto 2068.
Jutri grem na očetov grob.
Opravičil se mu bom
za svoj nespoštljivi odnos
do njegove trdne vere
v svetopisemske pravljice.
Kako ukaniti neizbežno? Kar zdrzneš se ob teh bobnih smrti. Večna tema povedana na nov način. Čestitke
lovrenka
zelo všeč,
morda le tale popravek
Jutri grem na očetov grob.
Opravičil se mu bom
za svoj nespoštljivi odnos
do njegove trdne vere
v svetopisemske pravljice.
lp, okto
Srečko, sem mislila, da si mlajši, pa zgleda, da si tam tam, ker tudi tebi bobni čedalje hitreje bijejo. Za občutenje relativnosti časa ni treba leteti na Mars, dovolj je, da živiš dovolj "dolgo." Ukaniti bežeči čas in neizbežni konec? V čem se, z vidika oprijemljivosti, sploh razlikuje verjetje v posmrtno življenje od zatekanja v paralelne svetove, kvantnega razmišljanja o modelih stvarnosti, konec koncev tudi od obračanja spominskih kazalcev. Vse, kar imamo, je Trenutek. Pa se tega bolj slabo zavedamo, tudi zato čas še hitreje beži.
So pa tudi načini obstoja, ki omogočajo počasnejšo zaznavo progresije časa. Npr. ti vidiš, kako se se ti kazalci vrtijo z zmazano hitrostjo propelerja, muha pa zna zaznati toliko posameznih informacij v "Trenutku", da varno najde pot med enim in drugim kazalcem. In zato tudi zlahka uide zamahu z roko, saj zaradi hitrosti dojemanja podatkov vidi približajočo se dlan kot v počasnem posnetku. Čas dojemamo glede na hitrost metabolizma (navadno manjša žival, hitrejši metabolizem) in glede na hitrost dojemanja in procesiranja novih podatkov.
http://www.theguardian.com/science/2013/sep/16/time-passes-slowly-flies-study
Muha enodnevnica ima zelo hiter metablizem in mora zelo hitro razbirati podatke, da pride do hrane - ali pa uiti potencialnemu sovražniku. Zato je fino, če vidi, da se drugi okrog nje gibajo nekako "upočasnjeno". Počasno zaznavanje realnosti pa ugotavljajo tudi v stresnih situacijah, npr. ob zaznavi nevarnosti se poveča dejavnost možganov, da bi razbrali čim več podatkov in se tako, po možnosti, izognili nesrečnemu dogodku. Kar v bistvu ni nič drugega kot perspektiva ali odzivnost muhe, ki se želi izogniti bližajoči se roki. Zdi pa se, da so za človeka pomembni ne samo stresni trenutki prežeče nevarnosti, ampak tudi povsem nove, čutno in čustveno bogate izkušnje (ki v bistvu tudi predstavljajo nekakšen stres, pozitivni). Npr. prve ure z otrokom v porodnišnici, prvi dnevi na potovanju. Toliko novih informacij je, ki jih želimo vsrkati. Po drugi strani se čas lahko tudi vleče - v stresnem pričakovanju nečesa drugega. Ob travmatičnih izkušnjah pa se (psihični) čas sploh ustavi.
Srečko, alo, prijavi se na potovanje na Mars, da boš prvi Slovenec na rdečem planetu. Boš videl, tam se ti bo čas kar ustavil! (Pošlji razglednico:) enkrat do leta 2068. Če mi bo uspelo, bom takrat ravno presegla rodbinski rekord v vdihavanju in izdihavanju.
Sicer pa široka pesem o minevanju in želji po preseganju (g)robov časa.
Čestitam,
Jupiter!
PS. Bi pa rada razlago, ali gre pri Nietzscheju res za vračanje enakega ali mogoče istega?
lovrenka, hvala.
okto, hvala za pozorno branje in popravke :)
Jupiter :)
»Vse odhaja, vse se vrača, večno se suče kolo bivanja. Vse umre, vse spet vscvete, večno teče leto bivanja. Vse se zlomi, vse se spet stakne, večno se zida enaka hiša bivanja. Vse se poslavlja, vse se spet pozdravlja, večno si ostaja zvest kolobar bivanja. Vsak trenutek se začne bivanje, okoli vsega tu se zatrklja krogla tam. Sredina je vsepovsod. Steza večnosti je kriva. Zdaj umiram in izginjam, in v trenutku bom nič. Duše so tako umrljive kot telesa. Ampak vrne se vozel vzrokov, v katerega je vse kar je, zapleteno, ta me bo spet ustvaril! Jaz sam pripadam vzrokom večnega vračanja. Vrnem se s tem soncem, s to zemljo, s tem orlom, s to kačo, ne v novo življenje ali boljše življenje, večno se vračam v enako in isto življenje, da spet učim večno vračanje vseh stvari!«
Tako je govoril Zaratustra.
Če je prevod korekten, je kljub dvoumnostim mogoče sklepati, da ima Nietzsche v mislih vračanje v vedno isto življenje. Čeprav je meni bližje vračanje v enako ali podobno življenje, koncept paralelnih svetov ( itak J ).
Drugače pa, seveda so možne manipulacije s časom. Včasih sem se na smrt dolgočasil, sedaj pa uživam, ko se čas vleče in ne gre nikamor. V enem od takih podaljšanih trenutkov sem napisal tudi »Dolgo potovanje«. ;)
Jupiter, hvala za briljanten komentar.
Lep pozdrav. Srečko J
Srečko, fino, da ti ni dolgčas:)
Hvala tudi za dopolnitev s citatom iz Zaratustre. Ki marsikaj pojasni, še sploh če primerjam z izvirnikom in še kakšnimi prevodi.
Alzo:) tako pravi Nietzsche v svoji šprahi:
Tudi kakšen Nemec se sprašuje, kaj je FN misil s podčrtanim izrazom, za kakšno vrsto identitete gre. V dobesednem prevodu se podčrtano glasi "v enako in isto življenje". Tu pa je nekaj angleških prevodov:
I come back to / I shall return to:
this identical and selfsame life
this same and selfsame life
this same, selfsame life
this selfsame life
this same life
V nemščini se izraza "gleiche" in "selbe" pomensko razlikujeta tako, kot se v slovenščini izraza "enak" in "isti". Obe komponenti pa najdemo tudi v idiomatični, precej klišejski, zvezi: "die gleiche und dieselbe", kar v slovenščini izražamo kot poudarni izraz "ena in ista", npr. značilna raba je v takem kontekstu:
Kaum zu glauben, aber das ist die gleiche und dieselbe Person, ...
Težko je verjeti, ampak to je ena in ista oseba ...
(V sproščenih spletnih objavah v slovenskem jeziku najdemo tudi klišejsko rabo "enak in isti":
Bil je obut v podobne, ampak ne povsem enaka in ista.
Ena, enaka in ista praznina, kot jo je pustil ljubljenemu bitju nekje v Sloveniji.
V H&M dobila samo bundico- cisto enaka in ista cena v LJ.
Bo pa seveda možnost vrniti se na enaka in ista vprašanja tudi po naslednjih nastopih.)
Brez upoštevanja drugih mest, kjer FN govori o "večnem vračanju", bi si upala trditi, da je FN v Zaratustri uporabil izraz idiomatično, poudarno, zato bi se, kot jaz razumem te reči, prevod primernejše glasil "v eno in isto življenje", saj v filozofskem tolmačenju izraza "enak" in "isti" vnašata interpretativno zmedo (vsaj v moji glavi:).
LPJ!
Srečko, čestitam za pesem jeseni po izboru bralcev!
:-)
Lp,
Vesna.
Srečko, iskrene čestitke za pesem jeseni po našem izboru!
Lp, Jošt Š.
Čestitke za pesem jeseni po izboru bralcev!
lp, ajda
Vesna, Jošt, ajda, hvala :)
Lep pozdrav. Srečko :)
Srečko, čestitam za pesem bralcev, lp in srečno!
Ida
Tudi moje čestitke!
LP, mcv
Adisa, modri cvet, hvala :)
Lep pozdrav. Srečko :)
ČESTITKE!
odmeva iz brezna (zato velike črke).
Lp.
Brezno, okto, hvala :)
Lep pozdrav. Srečko :)
Legy, hvala :)
Lep pozdrav. Srečko :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Srečko Plahutnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!