Stoprvi petek
dajem svoje telo,
da izpiješ kri.
V njej se že nekaj časa pretakaš.
Med tednom pogoltnjen
v nedotakljivo tišino,
egoistično zamrznjenost
in skrivnost
napol spuščenih
belih žaluzij,
puščaš truplo za seboj.
Še danes snamem rožnata očala,
(farmacevtsko nategavščino)
si nataknem bodice,
tako željne,
da se zapičijo.
Nabrusim čekane,
tako željne,
da raztrgajo.
In počakam
na petek.
Neumnica .......ali pa samo osamjena, ali pa slepo zaljubljena ;)
Da se piti in ubijati za tisto malo bližine.
Lp, Pi
Pi, hvala za tvoj komentar! Vedno zadeneš v polno.
Lp,
p.
Meni se zdi pesem "usodno privlačna"! :)
Torej si jo izberem, da jo še kdaj preberem!
:) & ;), Jošt Š.
Lahko bi bila tudi........... Odvisnica :)
Lp
:)
Dobra pesem, ki izbruhne kot končni spregled ali morda samo opravičilo za naslednji petkov obisk ... Lirski subjekt (lastnica telesa) končno pride do spoznanja, da je izkoriščan in morda bo naredil korak v drugi smer ...
Pesem pritegne zaradi nekakšne vampirske zagonetnosti, ki pa je vsekakor samo prispodoba.
LP, Lidija
Yes! Petja, čestitke!
Naj še jaz podčrtam sledeče: jutri bo spet petek!
Lp, Jošt Š.
Čestitke tudi od mene, tebi Jošt pa hvala za nasmehe :)
Lp, Pi
Berem za nazaj, kadar imam čas. Spoznavam tvoj opus in všeč mi je. Ta je malo posebna, ampak fina. Čao, na še več branja!
Lp A
Vse ob svojem času, saj veš, še čas mora dozoreti. Se bereva.
Lp
Ja, res je, lep večer ti želim.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!