izluščena iz časa

letim

šuštenje blaga

ti držiš mojo dlan

miška ne goljufaj

tik nad gladino sva

vrhovi nebotičnikov nama tlakujejo pot

in stotine kobilic vriska

namesto nog imaš plavuti

namesto ust kožo

z okna vidim le sivino

moje otročje najstletne oči

se sramujejo

razširjenih zenic v moškem vonju

moje starikavo čelo

se sklanja nad nedeljsko kosilo

družino sem si izmislila

kot skrivnosti v močvirju

kot trkanje na vrata

preden si vstopil

sedite otroci in otrok otroci

svet diši po kruhu vinu in križu

svet diši po stegnih in mladih ljudeh

še vedno sem le silhueta

zrem v beton požrešna vozila in konje

odsotno božam meni ljuba bitja

staram se

in čakam

da se vrne mama

Polona C. Pegan

li

li

Poslano:
27. 09. 2014 ob 19:26

ko se znajdeš v nekem ovoju, ki sploh nima določenega obdobja .. le enovitost občutij, ki niso vezana na leta, še manj na starost..  


tako sem jaz razumela in se našla v povedanem


lp  li

Zastavica

Polona C. Pegan

Poslano:
27. 09. 2014 ob 19:46

Dobro si jo začutila, li ... Tako je bila izpisana.

Lp, mm. :)

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
28. 09. 2014 ob 16:43
Spremenjeno:
28. 09. 2014 ob 16:47

Kar je izluščeno iz časa, ostaja v večnih podobah, ki si jih ogledujemo kot obešene v galeriji, sestavljene v filmsko projekcijo ali v dodatno zaznavani realnosti, ob kateri živimo življenje, ki se nam mota pod nogami. V primerjavi s starajočim se čelom intimni vtisi ne dobivajo gub. Roka, ki boža ljuba ji bitja, je še vedno tudi roka, ki jo drži neka druga dlan. V moji intepretaciji je to pesem o vračanju (spomina) v prelomni čas, ko odraščanje telesa prehiteva otrokove potrebe po čustveni varnosti. Pesem, v kateri se sanjsko prelivajo različne plasti zaznav. Čestitam,

Jupiter!


Zastavica

Polona C. Pegan

Poslano:
28. 09. 2014 ob 17:50

Hvala, Silvana ... Za subtilen komentar in podčrtanje.
Lp,

Polona :).

Zastavica

Jupiter! Silvana Orel Kos

Poslano:
28. 09. 2014 ob 19:30
Spremenjeno:
29. 09. 2014 ob 14:13

Še vprašanje glede izraza "najstletne oči" Je mišljen prav tak zapis ali mogoče manjka kakšno oštevilčenje?


Zastavica

Polona C. Pegan

Poslano:
28. 09. 2014 ob 19:56

:))) Prav po pravici povedano, sem številko nekajkrat zamenjala, potem me je pa prešinilo. "Naj ostane nedefinirano. Tako kot spomini občutij včasih niso."

Zato ostajajo najstletne oči ...

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
03. 01. 2015 ob 19:22
Spremenjeno:
03. 01. 2015 ob 19:23

Mucamaca, čestitam za pesem jeseni po izbiri uredništva!


:-)


Lp,

Vesna.

Zastavica

petja

Poslano:
03. 01. 2015 ob 19:26

Čestitam!!

Zastavica

Jošt Š.

Poslano:
03. 01. 2015 ob 19:30

Bravo, čestitke!

Jošt Š.

Zastavica

÷

÷

Poslano:
04. 01. 2015 ob 20:52
Spremenjeno:
05. 01. 2015 ob 21:38

ravno sem hotel napisati, kako je pa ta lepa, ko zasledim uredniški izbor in izpadam, da se javljam na-to. JUR in njegov prevod sta kriva, da sem jo našel.

konec pesmi je kot zbiralnik vode, kot sredina leče. mavrica je čas branja.

Lp

Zastavica

Polona C. Pegan

Poslano:
05. 01. 2015 ob 16:31

Hvala Vesna, Jošt in Petja.

Jure, sem ti hvaležna, da si se oglasil, ker si me opozoril na Jur-ov prevod. Bi ga spregledala sicer, ker sem le na lahno tukaj v zadnjem času. Hvala tudi za tvoj komentar.

Vsem skupaj želim en svetel začetek in nadaljevanje novega leta!

Polona

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
05. 01. 2015 ob 17:27

Čestitke, mucamaca, še sem lepim obrazložitev uredništva k izboru pesmi jeseni 2014:

Pesem, ki v strnjeni obliki ponuja koncentrat življenja ženske, v katerem otroštvo, mladost, zrelost in starost prehajajo druga v drugo, izpodrivajo sedanjik in iz časa luščijo spomine. Čeprav so ti osebni, nagovorijo bralca, da v svojem notranjem svetu izbrska svoje, na ponavljanje usod opozarja tudi verz sedite otroci in otrok otroci … Katera mama je tista, ki se bo vrnila? Mama tiste, ki se stara, ali ona sama, ki se je izluščila iz sedanjika in v tem trenutku zre v pretekle podobe? Z njo si jih ogledujemo kot na projekciji med slavnostnimi pojedinami visokih okroglih obletnic z družinskimi člani. Svet diši po kruhu vinu in križu nas asociira tudi na klasične nujnosti takih slavij (ko je obujanje spominov javno in želeno) in vseh poti, ki se začenjajo ali končujejo v življenju posameznika. Tisto pa, kar je v samoti (neizrečeno) izluščeno iz časa, je kot odgrinjanje močvirnih meglic, odpiranje vrat pozabe ... Kar je izluščeno iz časa, ostaja v večnih podobah, ki se prikradejo pred notranje oči tem večkrat, čim bolj smo oddaljeni od rojstva. Roka, ki boža ljuba ji bitja, je še vedno tudi roka, ki hrani spomin na držanje drugih dlani, s katerimi je šla skozi življenje. Prepričljiva in navdihujoča pesem o neustavljivem kolesju življenja.

Zastavica

Ida  Semenič- adisa

Poslano:
05. 01. 2015 ob 19:47

Čestitke za izbor!
Srečno:)

Zastavica

Polona C. Pegan

Poslano:
05. 01. 2015 ob 20:54

Hvala Ida. Vse dobro tudi tebi! :)


Zastavica

Polona C. Pegan

Poslano:
05. 01. 2015 ob 20:56

Ana, hvala za poglobljen komentar.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Polona C. Pegan
Napisal/a: Polona C. Pegan

Pesmi

  • 27. 09. 2014 ob 14:21
  • Prebrano 1334 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 522.45
  • Število ocen: 15

Zastavica