to je po godu velikim korporacijam, ki prodajajo izdelke svojim pacientom. ustvarimo čimveč potrošnikov ...

Ko poledam na ljudi?

Ali gledamo z balkona navzdol ali skozi mikroskop, vzorec je precej podoben: rakave celice v telesu posameznika ali v družbenem organizmu. Vsekakor avtodestrukcija v dvojnem pomenu besede.

Čestitam za izčiščen pogled na patologijo sodobne družbe.

Jupiter!

V prvi vrstici pri drugi besedi manjka črka g.

ko poledam   - ko pogledam

Prosim uredništvo naj popravi

Lp, JUR

Popravljeno:)

Napaka se je pripetila, ker zadnje čase uporabljam samo še telefon in tablico in zelo pogrešam pravo tipkovnico, po kateri lahko slepo tolčeš. Razmišljala sem o zadnjem verzu, bi bilo morda bolje kot dvakrat rakave celice npr. človeštvo/rakave celice ali pa ljudje/rakave celice? 

Simon ... ne razumem točno, kako si mislil?

Jupiter, hvala za črtico in dober komentar! :-) Pesem ponuja še eno razlago in to je, da je človeštvo, ki uničuje pogoje za bivanje (naravne vire) in se neomejeno množi, podobno raku. Oba privedeta do uničenja najprej vsega drugega, potem še samega sebe. Topimo sneg, segevamo ozračje, se množimo in selimo, zavzemamo vedno večje območje ... Izsekujemo gozd, požiramo pokrajino ... povsod naokrog hodimo in mislimo, da nam vse pripada. OK, malo sem zašla.

Hvala vsem, da ste napisali komentarje, opazili in popravili napako ... Lep dan!

segevamo ozračje? :-)

matej_krevs, hvala za pozorno branje komentarja :-) 

Najbrž te zmoti spuščena črka, ampak jaz še vedno mislim, da je pravo bistvo v tem, da ima človek kaj povedati in ne v tem, da so vse črke na svojih mestih ... še posebej, kadar samo komentiram.

LpB

Beatrice,

tistim, ki držijo vajeti, ni v interesu ozdraviti bolano družbo, temveč želijo imeti tega čimveč, da se bodo laže okoristili. umetno se ustvarja akutno stanje (kuga, vojne). napr. skoraj prepričan sem, da ebola ni izbruhnila slučajno. v kratkem se bo pojavil nekdo, ki bo trdil, da je izumil zdravilo in pošteno zaslužil, pa še kak odstotek ljudi se bodo znebili.

tvoja pesem se ne ukvarja s teorijami zarote, čeprav je tudi to en od rakov sodobne civilizacije. v pesmi si postavila diagnozo, ko je enkrat že prepozno.

vertikalni pogled na ljudi me spomni na stolpnico, ki se začne sesedati, tako popolno kot sta se sesedla NY dvojčka, da nastanejo ruševine, iz katerih se rodijo nove vojne ... ničesar ne moremo napraviti, kolesje melje dalje ...

bodi fajn,

Simon

Simon, razumem, kaj te moti, res zveni ta vertikala nekoliko vzvišeno. Sebe ne izvzemam iz vseh teh globalnih problemov, le lažje je videti, kako ljudje gomazijo in razgrabijo vse pred sabo od daleč. Občutek je približno tak, kot kadar pride 10 turističnih avtobusov hkrati na zajtrk v hotelu in v nekaj minutah poberejo vse, kar je užitno in se vsi nekam prerivajo ... 

Sem našla eno sliko na internetu, ki to nekoliko ponazarja. Nisem razmišljala toliko o rakih sodobne družbe, kot o tem, da je sodobna družba sama rak ... 

Nihče ni komentiral, če bi bilo bolje človeštvo/rakave celice v zadnjem verzu, kak predlog?

Lp B

Glede na tvoj komentar bi v zadnjem verzu

kar ustrezala zamenjava "človeštvo" namesto

"rakave celice"

Lp, JUR

lahko:

rakave celice

človeške celice

(če za poudarek želiš repeticijo)

lpS

Glede ponovitve v zadnjih dveh verzih:

rakave celice

rakave celice

Meni je všeč, kot je; ponovitev poudarja nenadzorovano rast. Ali so to rakave ali človeške ali zaporne ali sploh kakšne druge celice, je zame stvar bralčeve interpretacije. Ni treba, da je artikulirano že na ravni besedila.

Rast lahko poteka od zunaj navznoter (vedno več je "avtomobilov" ali nekih tujih elementov, ki prihajajo iz drugih koncev in preplavljajo (nedolžno, nič hudega slutečo) belino) in/ali kot "avtodestrukcija" od znotraj navzven. LPJ!

joj, pa kje se kle izklopi, da ne sledim več tem komentarjem...?