le naju si pustil umreti
bila sem vse
kar je noč želela od mene
le skrčenost ne
tudi kot dan bi rasla
skrita v zaprtem objemu oči
zdaj vem da nisi vedel
kako globoko sem sadila
odtise stopal in dlani
ne da sem si s teboj naselila vso dušo
ti si je nisi
nisem bila angel
ni mi bila poklonjena bela ljubezen
v temo sem stlačila svojo živo sredico
a želela sem biti le tvoja
planika z vrha najvišje gore
luna nad njo
cvet v polni košari življenja
zadnji utrip v malhi popotnika
skala ki jo preplezaš znova in znova
količek ob katerem se poredi malina
polno črničevje v gozdu košuta jelenu
vse rešuješ le naju si pustil umreti
da naju
sploh ni bilo
sanjala sem da sta se najini goli duši dotaknili v spanju
in šele takrat popolnoma začutila kako si se zasejal vame
blazno noro sem verjela v pravljico
vem da se pesem ne konča s sunkom bodala
ostaja veter ki dviguje orlom krila
planika jeseni umre
a spomladi zraste nova iz svojega groba
nikoli ne bo umrla
iščem primeren presežnik, pa ga ne najdem, jezik je preskop :)
<3
Pi, se strinjam..ni ga
Bravo za pesem
se pridružujem branki in pi ... vem da se pesem ne konča s sunkom bodala
ostaja veter ki dviguje orlom krila ... tole je odlično
Lp, Senca
zelo mi je všeč še prav posebno pa konec ki je fenomenalen
lp,M
O, kako lepo ste me prebrale,... hvala za lepe komentarje ...
Lep večer vsem in hvala
li
Lepa, lepe smo te lepo brale, ker je precej lepega za brati :)
Ja - ampak tako, kot sem zapisala na FB ... :)
Ljubezenska pesem, ki v bistvu govori o neki drugi ljubezni, ki se je oz. ni izkristalizirala skozi opisani odnos: ljubezen obeh protagonistov do samega sebe. In morda celo do njune ljubezni. Kadar so v zraku besede, kot so "rešiti najino ljubezen", je v ozadju večinoma z orjaškimi inicialkami izpisano: reši sebe - in jaz moram rešiti sebe. Pesem sočno in metaforično bogato ubesedi to, čemur terapevti pravijo zasvojenost z odnosi in ujetost v soodvisniški odnos, iz katerega pa lirski subjekt, prvoosebni pripovedovalec, izstopa z odločitvijo ZA življenje. Tako navsezadnje v resnici umre le odnos sam, odmira tisti, ki je odtujen od samega sebe, medtem ko ona, lirski "jaz", na novo vzpostavlja samo sebe z iskrenim vpogledom v to, kar je bilo. Čestitke.
Aleksandra Hvala za črtice in tudi za bogat oris, ki se ti je izluščil iz pesmi.
Neni tudi tebi hvala.
Pi, seveda ste lepe.. same duše.
lp
Čestitke, Li....črte so našle pravo smučino :)
Ljubezen nas okupira in tu najde poezija svojo izvršitev.
lpS
Oh, li...
Ta pesem mi je tako všeč, da se vedno znova vračam sem... (zdaj menda že 15-ič)
Še enkrat čestitke!
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 13. 08. 2014 ob 09:13
- Prebrano 1613 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 798.68