le naju si pustil umreti
bila sem vse
kar je noč želela od mene
le skrčenost ne
tudi kot dan bi rasla
skrita v zaprtem objemu oči
zdaj vem da nisi vedel
kako globoko sem sadila
odtise stopal in dlani
ne da sem si s teboj naselila vso dušo
ti si je nisi
nisem bila angel
ni mi bila poklonjena bela ljubezen
v temo sem stlačila svojo živo sredico
a želela sem biti le tvoja
planika z vrha najvišje gore
luna nad njo
cvet v polni košari življenja
zadnji utrip v malhi popotnika
skala ki jo preplezaš znova in znova
količek ob katerem se poredi malina
polno črničevje v gozdu košuta jelenu
vse rešuješ le naju si pustil umreti
da naju
sploh ni bilo
sanjala sem da sta se najini goli duši dotaknili v spanju
in šele takrat popolnoma začutila kako si se zasejal vame
blazno noro sem verjela v pravljico
vem da se pesem ne konča s sunkom bodala
ostaja veter ki dviguje orlom krila
planika jeseni umre
a spomladi zraste nova iz svojega groba
nikoli ne bo umrla
iščem primeren presežnik, pa ga ne najdem, jezik je preskop :)
<3
Poslano:
13. 08. 2014 ob 16:10
Spremenjeno:
13. 08. 2014 ob 16:50
Pi, se strinjam..ni ga
Bravo za pesem
se pridružujem branki in pi ... vem da se pesem ne konča s sunkom bodala
ostaja veter ki dviguje orlom krila ... tole je odlično
Lp, Senca
zelo mi je všeč še prav posebno pa konec ki je fenomenalen
lp,M
Poslano:
13. 08. 2014 ob 20:31
Spremenjeno:
14. 08. 2014 ob 16:06
O, kako lepo ste me prebrale,... hvala za lepe komentarje ...
Lep večer vsem in hvala
li
Poslano:
14. 08. 2014 ob 16:08
Spremenjeno:
14. 08. 2014 ob 17:30
Lepa, lepe smo te lepo brale, ker je precej lepega za brati :)
Poslano:
14. 08. 2014 ob 17:06
Spremenjeno:
14. 08. 2014 ob 17:30
Ja - ampak tako, kot sem zapisala na FB ... :)
Poslano:
14. 08. 2014 ob 22:15
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 10:27
Ljubezenska pesem, ki v bistvu govori o neki drugi ljubezni, ki se je oz. ni izkristalizirala skozi opisani odnos: ljubezen obeh protagonistov do samega sebe. In morda celo do njune ljubezni. Kadar so v zraku besede, kot so "rešiti najino ljubezen", je v ozadju večinoma z orjaškimi inicialkami izpisano: reši sebe - in jaz moram rešiti sebe. Pesem sočno in metaforično bogato ubesedi to, čemur terapevti pravijo zasvojenost z odnosi in ujetost v soodvisniški odnos, iz katerega pa lirski subjekt, prvoosebni pripovedovalec, izstopa z odločitvijo ZA življenje. Tako navsezadnje v resnici umre le odnos sam, odmira tisti, ki je odtujen od samega sebe, medtem ko ona, lirski "jaz", na novo vzpostavlja samo sebe z iskrenim vpogledom v to, kar je bilo. Čestitke.
Čestitke! Zelo lepa pesem.
Neni
Poslano:
15. 08. 2014 ob 05:58
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 06:44
Aleksandra Hvala za črtice in tudi za bogat oris, ki se ti je izluščil iz pesmi.
Neni tudi tebi hvala.
Pi, seveda ste lepe.. same duše.
lp
Poslano:
15. 08. 2014 ob 13:20
Spremenjeno:
15. 08. 2014 ob 16:09
Čestitke, Li....črte so našle pravo smučino :)
Ljubezen nas okupira in tu najde poezija svojo izvršitev.
lpS
Oh, li...
Ta pesem mi je tako všeč, da se vedno znova vračam sem... (zdaj menda že 15-ič)
Še enkrat čestitke!
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 13. 08. 2014 ob 09:13
- Prebrano 1381 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 798.68
- Število ocen: 26