Na prelomu (sonet)
Na ploskvi loma spremeni se kamen:
je prej umazan bil, zdaj belo sije;
razgali se kristal kot vir magíje,
ki kreše iskre, da zaneti plamen.
Priteče smola na prelomu skorje,
drevo se joče, da zaceli rane.
Ne ve, da barka les lahko postane,
kjer divja reka spremeni se v morje?
Ko zlomi meč se, vražja kri odteka,
preneha boj, despot poraz okuša,
se piše nova zgodovina veka.
A kaj, ko zlomi se človeku duša?
Očisti um, sam novo pot izseka,
le v dobro upa, meje preizkuša.
Po pričakovanju krasen, popoln sonet.
Na zaključku zmoti nasvet, s katerim se ne moremo vsi strinjati, saj "zlomljena duša" ( kar precejšen kliše, mimogrede), včasih nujno rabi pomoč, ki je sama sebi ne more zagotoviti;)
Zaradi zaključka pesem na koncu deluje rahlo moralistično ...
LP, Lidija
Hvala, Lidija.
Zadnjo vrstico, ki se je glasila:
a tujih naj nasvetov ne posluša
sem spremenila v:
le v dobro upa, meje preizkuša.
Je tako manj moralistično? Bi ti imela kak predlog?
LP, mcv
Absolutno spremeni stvar!
:)
LP, L
Sem vesela, da je tako.
Hvala.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
- 15. 09. 2014 ob 18:04
- Prebrano 854 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 658.25
- Število ocen: 20