Od vedno
… glej,
se vroča pričakovanja spuščajo nizko
k morju, med bertoške vinograde, še naprej,
potem kakšno le zbeži
- nezavedno - skozi Pobege
med ciprese k Svetemu Antonu,
hiti, preskoči most
preko presahle Rokave
in se - še vse prepoteno -
dotakne mrežice hiš Loparja
(niti z Jerufom ne pomoli),
le prožno se odbije in leti naprej,
v žarečem loku potem pristane - na slepo -
v vonju sivke na ne-resnični Ravni.
Tam poljubi izsušeno zemljo.
Še vedno samo. Golo.
In čaka.
Glej, se je beganja naveličalo
in tudi večnega padanja zvezd ...
Nič ga ne zebe,
vseeno si čez glavo pokrije mesečino,
izpolnjeno.
Pozdravljen Gal, vesela da si ponovno z nami.:)
Dobra pesem.
Lp, Lea
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Lepa lirična pesem o pričakovanju in hrepenenju, ki poboža obline obalne zemlje.
Pesem sem slišala v živo - in mi je všeč, da je lahko berem s spominom na avtorjevo branje.
Čestitam,
Jupiter!
Sama sem v živo slišala tole in še vedno jo z veseljem berem.
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/29950/svetilnicar
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Gal
- 11. 09. 2014 ob 15:00
- Prebrano 874 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 469.3
- Število ocen: 12