1.
nekateri beli zajci nimajo notranjih organov: v
mislih se pogovarjajo z vesoljci. njihove slepe,
zaskrbljene mame jedo dolgolasim gurujem iz
rok in kuhajo v majhnih ponikljanih posodicah 
ukradene škrjančje jezike. nevidna sonca spijo
v rdečih očeh, plašna srca zorijo v mrazu noči!

2.
le redki beli zajci postanejo z leti nepredvidljivi
gospodarji opuščenih lunarnih modulov, tatovi
jutranje srebrnine, preroki nerazumljivih besed,
sproščeno nelagodje in kosmata vest hierarhije,
smrdeča rana na spolirani koži umetnega sveta:
in nevarnost zaškripa v gobcih oblih sviloprejk!

3.
med zvezdami so skrivnostna vrata, med cvetjem
so gnezda veselih črvov, med klasjem je mak. lok
mavrice seže od palca proti sredincu, od hipofize
do spolovila, kjer se čez noč zmravljinči v pesem,
v nikoli končano vznemirjenje, v refrene brez rim,
v zapredke božanskih svetov na obrobju samote.

Dani Bedrač