V obetavnem jutru
pod mehkobno modrino neba
izpustim v pest stisnjeno
noč.
Stopiva v tišino gozda
in skozi neskončen čas
loviva čakajoče trenutke
brezmejnega hrepenenja.
S pogledi občudovanja
drsiva po z mahom prekritimi
samovnjaki,
ki stražijo sence preteklosti.
Ni zavidanja,
ni strahu...
Je le nemir izzvan
z mogočnostjo vsesplošnega
obstoja.
Vdihnem moč tišine
in odžejam nemir
v žuboreč izvir tvojega
glasu...
Čakajoč na naslednji korak
ozrem se proti nebu in
vidim kako se igraš
s soncem...
Si srečo skrival za oblaki?
Zaslepljena z lepoto
trenutka
in vedoč, da ne boš izpustil
sončne vrvi, plezam za
teboj.
Ooo lepo Branka.. nežno, lepe prispodobe
lp li
Hvala li..res je bilo lepo. Plezala sva na Skuto. Dan je bil prekrasen in jaz s soncem v očeh. Pesem se je kar sama pisala.
Lp , uživaj dan
Branka
Lepa!
Samovnjaki? Misliš viharnike (suha drevesa) ali kaj drugega?
LP, mcv
Hvala modri cvet. Samovnjaki ali balvani so deli gore, ki jo ledeniki pripeljejo v nižino. So mogočni in veličastni pogosto obraščeni z mahom. Spominjajo me na nekakšne čuvarje gozdov in pričajo o mogočnosti narave.
Lp tudi tebi in hvala še enkrat.
Branka
Ta pesem je balvan, ki to še ni. ;) in stoji v dolini, kjer je pesem, kot odmev - (o)stala.
Skala, da rečem surovo.
Top, ne snežni in niti kak drugačen, tudi lom vrha, ki še stoji. odmev ali odsev. biti na dveh mestih. To je pesem.
lp
Jure Bagon...kaj naj rečem, hvala ti.
Hvala za razlago. Nisem poznala tega izraza za balvan.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!