Upokojeni konj
Neka roka me drži
tesno za uzdo
odkar jo imam
letim v galopu
od jeze
v razočaranju
lastne nemoči
drgetam in
čakam,
kdaj me bodo
upokojili
in mi pustili en kot
pri katerem bom ostala
za večno, kot da me ni.
Sedlo bom pomendrala.
Podnevi bom sanjala
sanje noči.
IŽ-lev
Poslano:
09. 09. 2014 ob 07:24
Poslano:
09. 09. 2014 ob 07:28
Ne, kot sam praviš.
H o p e
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
Pesmi
- 09. 09. 2014 ob 06:18
- Prebrano 693 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 194.11
