Medtem ko je pisala

ljubezenske pesmi, 

je on hodil po svetu 

in opazoval kamnite

stavbe polne jeseni. 

Pod pisalno mizo

je bilo vse več njenih

besed, ki so hrepeneče

padale v tok gravitacije

in silile pod nebo. 

Vedno je nosil vstopnice

v žepu in odpiral nova

muzejska vrata, kajti

užival je v umetnosti

hladnih sob, ki so kričale

od zadovoljstva. 

In vsakič, ko se je z

blazinicami prstov le

za hip dotaknil slike

v galeriji, je iz nje na papir

brizgnila črna barva pomladi. 

Anthos