Belina.
Bela, bela, bela.
Preveč nedolžno je videti vse skupaj.
Dodala bi malo črne, če te ne moti.
Pa te.
Kako sem sploh lahko pomislila,
da te kaj drugačnega ne bi motilo.
Saj je lepo
in tudi diši lepo.
Kot da je pomlad.
Kot da si ti pomlad.
Ne morem reči, da mi vsa ta nedolžnost
in vsa ta belina ne prijata.
Ampak vedno sledi nek ampak,
ki se z nečim ne bo strinjal
in to je, da te vsa ta enoličnost
začne dolgočasiti.
Tebe mogoče ne,
mene pa.
V tej belini pa sva oba.
V tem odnosu sva dva.
In ne moreš vedno izbrati bele,
če bi tvoja sreča raje izbrala črno.

Še češnja na vrtu je odvrgla svoje zadnje cvetove.

Anja G.