Sonca, sonca si želim,

en žarek na moj bel obraz.

Med štirimi stenami,

z umivalnikom v kotu in kahlo v drugem,

risem črtice na steno.

Ko jih je 5 jih prečrtam.

Umivalnik in kahla, to mi je še ostalo.

Umazane roke držim trdno skupaj

in si perem grehe nad umivalnikom,

upanju, da ko pade noč

Peter me poslal bo gor, čakat NJO.

Črte, črne črte na mojem oknu,

črne na moji uniformi

in številka,

6 mestna številka.

Nimam več čustev, 

ostala mi je še

JEZA IN STRAH.

Nimam ljudi,

poznam le njega,

ki mi da sladki med,

da pozabim še jezo in strah.

Moje žile so preluknjane,

nimam krvi,

KEMIJA.

Zdaj sem popolnoma brez čustev,

moje OČI so spemenile barvo.

Nekoč modro-zelene, zdaj črne

gledajo na svet,

črno-bel.

Sonca, sonca si želim

ponujajo pa mi le 

injekcijo, plin in STOL.

krila