dotaknil bi se tvojih las
zrasli so odkar sem te nazadnje videl
sredi polsvetlobe si sedela za mizo
brez nog
in hotela naj prečistim besede
ki so ostajale v grlu
gledal sem kako segaš v prostore
kako se ti bleščijo dlani
ki si jih vrgla kot zanko
okoli vratu najbližje črke
rekla si ujemi jo
ujemi umazano razbrazdanko
zaveži jo s svojim jezikom
naj se umiri in nasmehne
mogoče bo obležala
kot obležijo sence v mošnji
pred odprtimi usti otroka
kot se zlekne prt nad njim
s katerim se hranijo bitke
kot umolkne obleka v prahu
ki strgana čuti ženske vrelce
kot mirno valovijo tvoji lasje
ki bi jih prijel
če bi imel prste
izvrstna valovanja, Poetesa !
Hvala, Svit!
Prijetne večere ti želim in jutra in vse tisto vmes in potem.
:-)
Vesna
kot umolkne obleka v prahu
ki strgana čuti paranje ženskih vrelcev
Izpostavila sem zelo dotakljivo pretakanje v tvoji pesmi. Pesem valovanja miru, ki vnese nemir v misli in dušo in odstira jutranje misli, ki bi še rade spale. Ne, ne boste, kar pridružite se valovanju in nemiru:).
lp, ajda
Dotaknil bi se tvojih las … če bi imel prste. Skozi vso pesem so nadrobljeni pomniki telesnosti, vendar je razvijajoči se odnos med njo in njim snoven le toliko, kolikor je snovno valovanje (njunega) izčiščenega sporazumevanja. Razblinjajočo se telesnost subjektov nadomeščajo telesa abstraktnih objektov jezika, besed, črk, pesmi. Vznemirjeni vtisi in doživljaji 'otroka',' moškega' in 'ženske' najdejo mir, ki je še najlaže primerljiv s sinunsim valovanjem las. V pesmi sledim postopku sprave z nemirno preteklostjo, na jezikovni ravni pa igri metafor snovnega z nesnovno stvarnostjo.
Čestitam,
Jupiter!
Hvala za razmišljanje, Ajda in Jupiter!
:-)
Lp,
Vesna.
Čuuudoooovitta mi je, ta pesem, to valovanje...
Lep pozdrav,
M.
jako,jako lepa pesma!
Hvala, Majda in Katarina.
:-)
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!