Hipogej
v meni si zunaj mene
vmes nosim vse krajšo lupino
prozorno kot človeška koža
razkrajajoči se predpogoj
za tvoj dotik
ki dviga
čudno željo in nerazumljivo žalost
soul blues
soul blues nekega telesa
na okončinah poseda steklena mesečina v prahu
pada s sanjanih vitic
sol negro soul blues
brundaš mi v trebušno odprtino
da grah kali iz teme
Ob branju te pesmi zadrhti celo zemlja in skozi zračne mehurčke se k meni nežno priplazi glas Leonarda Cohena ...Učinek je popoln. Bravo, Jupiter.
Naj bo večer prijazen
Lp
Jošt, Andrejka, hvala ...
Jošt, kaj je to čisto (danes) frišna Cohenova?
Priletela je kot naročena, na tvojem praznem listu :)
LPJ.
Ja, ja, danes vse frišno; iz skrivnostnih čarobnih krajev, časov, stihov in melodije ...
LPJŠ
Krhka skrivnostnost nedojemljivega, ki domuje v naši notranjosti (in tudi zemeljski: http://sl.wikipedia.org/wiki/Hipogej_Ħal-Saflieni) - pesem, ki se odkriva počasi, iz verza v verz in jih povezuje nekakšen moto, ki deluje kot urok. Čestitke,
Ana
(De profundis:) Hvala, Ana. LPJupiter.
Komentiranje je zaprto!
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Napisal/a: Jupiter! Silvana Orel Kos
- 19. 08. 2014 ob 15:03
- Prebrano 1179 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 576.59