Čas gre

proti izhodu,

rešuje življenja

tega prekletstva

v katerem vsakdo išče

svojo pravo podobo.

Nihče razen šestnajstletnic

jih več noče imeti,

nihče noče upihati sveč

ker konec se bliža

in kdor preživi ostane sam.

Sam samcat s spomini,

ki brenčijo okoli duše

in vsake toliko znova

polnijo album zavesti.

Danes ga imaš ti,

takoj zatem ga imam jaz,

ki sem starejša.

Tvoja mladost

mi polni veselje,

vedno te ulovim

in vedno sem pred teboj

z nekaj več soli v glavi

in grenkimi izkušnjami

ki mi delajo erozijo

v živi lobanji,

s sladkorjem v krvi

ki utripa rdečo luč.

Ne, nisem modrejša,

samo iščem pravo pot,

ki je vedno nekje v

tvoji bližini.

Zato ugasni svečko,

odrezi si velik kos torte

in zaželi si.

Veliko srčkov

veliko lokvanjev

ki naj bodo samo tvoji

in za tvoje oči

plavajo nad vodo.

Tvoje misli

naj bodo tvoja pot

in tvoja sreča.

.

IŽ-lev