prihajam
in polna premorov
priznavam praznino
od tvojega rojstva do mojih sanj
lahko sva objeti brez dotika
tvoje in moje srce
jočeta vsako zase
bolečina se ni začela s tabo
(tudi z mano ne)
nekdo jo je prinesel iz davnine
plešočih rojenic
in nekdo jo bo odnesel naprej
v zibelko novih in novih mutacij
Verjetno vsakdo vidi kaj drugega, čutimo različno......mene je ganilo, ker prihajam tudi jaz vedno znova in znova, bolečino pa puščam za seboj
Lp
Pi
bolečina ni začela>>>bolečina SE ni začela ...
?
Hvala Lidija. Popravljam.
Lp, Polona.
Pi, hvala za komentar ... Včasih se zgodi, da je bolečina tudi korak pred nami ...
Miren večer, P. :)
V tvoji pesmi sem videla svoje trenutke s svojimi potomkami, ki so bili in še bodo....zato se me je dotaknila.
Lp
Pesem, ki izdvaja bolečino, vrojeno, neodvisno, tisto, ki se prične ob samem začetku življenja. Močno občutje, ki se tolaži s praizvorom, neodvisnim in večnim obstojem, ki menja le identitete. Kratka, jasna pesem, ki seže v globine, čestitke,
Ana
Ana, hvala za lep komentar.
Polona
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
- 16. 08. 2014 ob 15:19
- Prebrano 1019 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 683.46
- Število ocen: 19