Hvala Marko...ja jako malo razumijem slovenski jezik, no mislim da je to TO!

Emocija je tu, ona se osjeća i ona nosi pjesmu...

lp

Emilija

No, tu pa je še en poskus prevoda tvoje pesmi : )

Lp, Marko

STOJIM ... IN  OSTAJAM

Si mar sen zapravljene mladosti

Izgubljenih ljubezni

Neuresničenih hotenj

Si mar le kreatura

Bivših ljubimcev

Eno telo

Stotine želja

Sem te sama ustvarila

Priklicala iz preteklosti

Nepripravljena

Ti pa postajaš resničnost

Stojiš pred menoj

Neresničen v odsevu srebra

Razsutega na milijon delcev z neba

Zdiš se kot mesečeva kreatura

Odgovor na moje molitve

Na želje srca

Na vse moje v trenutku nemira

Ko črnina zavzame

In upanje izgine, neresnično

V brezupu trenutka kličeš pomoč

Ne umakneš molitve z ustnic

V tišini noči, v samoti

Neslišna.

In sedaj stojiš pred menoj

Le korak

Blizu

Lahko se te dotaknem

Če iztegnem roko

Pod prsti te bom čutila

Če jo iztegnem ... ampak je ne

Za hrbtom skrivam strahopetne roke

Pa pest s pestjo drobim ... ne čutim

V samoto zaledenela

Vse sem le odločna ne

Vse sem izgubila ... brezželjna

Sem sama svoj rabelj, osovražena od sebe same.

In glej, stojim

Le korak od tebe

Stojim ... in ostajam

Niti te ne gledam, oslepela strahopetka

Ti resničen, jaz neresnično izgubljena

V svojih vrenjih izčrpana

V agoniji čakanja spremenjena

Vkopana v korak.