-----------
Sem pristan
dvomljivemu
ljubimcu.
Sem zajček,
ki daje tempo
z notranje strani
proge.
Vedno prvi,
nikoli zapisan.
Sem drget mišic
ko srce zatripa
in telo postane
mehka violina,
po kateri tečejo
nežne note,
ki prodirajo
v globino.
Spremljam te
do konca
tvojega potovanja.
Skupaj končava zgodbo,
ki se je ne piše,
samo je,
kakor topli zrak
v mrzli zimi,
ki mehča celice.
In pristal si,
sva.
Midva.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 06. 08. 2014 ob 00:04
- Prebrano 604 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.4
- Število ocen: 6
