Norci v meni
kujejo načrte.
V obupu klatim zvezde,
pijem žajbelj
in grgram besede brez življenja.
Moč misli presega moj domet.
Posušena in izsesana
stojim pred svojimi maliki,
ki so me izrabili v dobro vseh.
Grenki smeh raztegne ustnice
in utvara zaigra zadnje dejanje,
ki ga položim na oltar plačila.
Ogrnem plašč.
Nevihtni oblaki podivjajo
pred izgubo še ene ovce.
Madali, bila sem že v tvojem plašču :).....potem sem se preoblekla, samo trajalo je.
<3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: madali
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!