
Pred oknom se zbuja kostanj, rane ptice mu pojejo budnico. Prva svetloba novega dne daje lesk mokrim listom, ki ne slutijo golih vej in spanca drevesa pod zimskim nebom. Ne vedo, da vzniknejo spet na pomlad v brst in se ponovijo.
Ima le človeško življenje vogale in ne vemo v katerem se bomo zataknili ter odšli med sence? Morda pa je stvarstvo oblo in plavamo nekje ob robu, dokler nas ne vrže v ta svet, da se spotikamo v minevanju telesa? Polni darov z mašnami različnih barv in različno dolgimi trakovi
Listje rumeni
življenje ima čopič
shranjen v večnosti
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!