ako uopšte
postojiš za mene
doći ću ti
putničkim vozom
u starim cipelama
i letnjem sakou
poneću samo osmeh
i par svojih pesama
znam da to nije dovoljno
i da možda nećeš
ni želeti
da me vidiš
ne mari
razumeću
navikao sam
vratiću se
sledećim vozom
noseći one pesme
osmeh ću ostaviti
na peronu
ili u šoljici kafe
u staničnom restoranu
usput ću malo dremati
misliti opet o tebi
zamišljati
boju tvoga pogleda
zvuk tvojih koraka
miris tvoga tela
u mom zagrljaju
i to će biti
moje viđenje tebe
moja mila
Poslano:
01. 08. 2014 ob 10:30
Spremenjeno:
01. 08. 2014 ob 14:23
Pozdrav Milenu :) koga ja vidim, kao mnoge, bez da sam jih ikada vidjela :) :)
Pravzaprav je le naše videnje tisto, ki odloči kaj ali koga bomo ljubili. Tako kot vidimo, je. Tako kot verjamemo, je. Če znamo ali zmoremo dovolj verjeti.
Lp
I.
Poslano:
01. 08. 2014 ob 10:35
Spremenjeno:
01. 08. 2014 ob 12:14
Hvala, Irena, na predivnom komentaru! :-)
Poslano:
01. 08. 2014 ob 12:06
Spremenjeno:
01. 08. 2014 ob 14:26
Milen, kot vse tvoje, čudovita!
Lp
Neni
Hvala veliko! :-)
Poslano:
07. 08. 2014 ob 03:20
Spremenjeno:
24. 08. 2014 ob 08:43
Tvoja pjesma je hrabra, nježna i nek još tko kaže, da je hrabrost samo gola sila. Prepustiti se ljubavi otkritog srca, pa makar samo radi toga, da nas dotakne viđenje ..., to je hrabro, to je nježno ... i nek još tko kaže, da je hrabrost samo gola sila dok se srce baškari u oklopu sigurnosti. Bravo Milen za tu nježnu hrabrost!:))
lp Ida
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!