če zame

sploh obstajaš

pridem k tebi

s potniškim vlakom

v starih čevljih

in poletnem suknjiču

s seboj bom vzel le nasmeh

in par svojih pesmi

vem da to ni dovolj

in da me morda ne boš

niti želela

videti

ne skrbi

razumel bom

navajen sem

vrnil se bom

z naslednjim vlakom

odnesel tiste pesmi

nasmeh pa bom pustil

na peronu

ali v skodelici kave

v kolodvorski restavraciji

na poti bom malce dremal

spet mislil nate

si predstavljal

barvo tvojega pogleda

zven tvojih korakov

vonj tvojega telesa

v mojem objemu

in to bo

moje videnje tebe

moja mila

Marko Skok - Mezopotamsky