Zrak med nama
postaja tako hladen,
da se ponoči bojim potopiti v sen,
da me ne bi, negibne,
utopila jeklena ječa.
Tuja sem ti.
Rekla sem ti že,
da me ne poznaš,
pa ne verjameš.
Zato me je pri tebi
strah zaspati.
Moja sapa se je shladila
in ne pušča več
oblačkov segrete pare.
Lahko bi zmrznila
in nihče ne bi opazil,
da ne diham.