Začelo se je z mislijo,

da smo gobavci z lune,

vsi čudežno oboleli

z vetrovi zašli med vas

Kakor duhovniški klovni,

ki hrani nas veter in zvezde,

na pašnikih revščine

z vizijo razumne ulice

Najbrž vsi z diplomo,

bomo peli žalostne pesmi,

vklenjeni v rumene čevlje

in umazanih rok

Obrišemo si usta in smeh,

svet se vrti kot stara ženica,

postanimo neskončno nežni

in prevzemimo ta nori svet

Naše oporoke so oblikovane

iz razumnih disciplin,

povsem izven naših zakonov

in zvitih listin v naših laseh

Lahko pa hodiš z nami,

ki z večnostjo se spogledujemo,

možnosti za tvoj uspeh

pa niso naša usoda

Komaj se spomnim zdaj,

ko je napisana ta pesem,

zjutraj bo dež v ogledalu,

žerjavi pa so že odleteli

ironman