V tišini
Nisem mehek hlebec kruha,
sveže pečen in hrustljav.
Predihanost lega na mojo trdo skorjo,
sredica težka od vseh vozlov zraka.
Drobim se ptičem z odkrušenimi kljuni,
slepi se zaletavajo v zid,
padajo na tla, steptana
od premnogih nog, ki so mi zrasle,
hotele vsaka svojo pot.
Razpokana od časa suše
se ponujam lačnim,
ne legam jim sladko
na jezik,
plesen je dodala svoj okus,
še upam, da me ozdravi,
padlim ptičem zopet zraste kljun,
stopim na edini pravi par stopal.
Poslano:
22. 07. 2014 ob 01:25
Spremenjeno:
22. 07. 2014 ob 08:21
pi, meni se pesem lepo zaključi s predzadnjim verzom :)
Lp, okto
Hvala, Okto. Imaš prav. Ni treba povedati vsega. Važno je, da jih najdeš, prava stopala. Ker je jasno, da greš z njimi po edini pravi poti :).....ker so prava :) in to je zame pesem <3
Hvala za razodetje :)
Poslano:
23. 07. 2014 ob 08:28
Spremenjeno:
23. 07. 2014 ob 08:30
Ž del je......hahahahaha, ne boš verjel, ampak razumem :), a sem že pri S mislila, da ne bom.
lp
Poslano:
23. 07. 2014 ob 10:14
Spremenjeno:
23. 07. 2014 ob 12:08
Itak je to plemenita plesen.. kako naj bi bila drugačna, če izpod kril letajo ptiči.. ki bodo posejali nova semena :) rasti.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 21. 07. 2014 ob 21:57
- Prebrano 940 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 470.96
- Število ocen: 17