V življenju je iskal,
Za vedno izgubljeno telo.
V temi s sencami je raziskal,
Še celotno,neskončno nebo.

Pa vendar nikoli ni našel,
Vsaj v času,ki bil mu je dan,
Tega,zaradi kogar se ni več znašel,
Tega,za kogar vse dal je na stran.

Toda kaj pa v drugem življenju,
Visoko,visoko v nebesih?
Je delal na lepem vedenju,
Ko sedel je na drevesih.

Na veji,nad glavo njegovo,
Sedel majhen je ptič.
Je jedel meso kar surovo,
Se kmalu zavedel,da to je hudič.

Perje z njegovega telesca,
V velikih lokih padalo je na tla,
Na koncu še majhna peresca,
Je zajela neskončna tema.

Zdaj majhen ptič,
Spremenil je obliko.
Postal živ mrlič,
Kot bi ga narisal na sliko.

Je mogoče on tisti,
Ki ga je iskal?
Mogoče zaradi njega ni več isti,
Ker v temo za sabo ga je potiskal.

BlackRose(Leona)