Jutro

Jutro še mlado , rosno,

sonce si žarke v idilo utira,                                                                                                             

sence meglijo v medeni travi,

vse je v razkošju tihega nemira

Po tihi mračni sobi,

prve žarke je tiho razlilo,  

žareča tišina , omamni sij,

to dušo mi je umirilo      

Omamni sončni plameni,

v dušo lijejo mi skoz oči,                

le moje svilnato naročje,

skoz mene več ne žgi

Ko pa mlada jutranja rosa,

v soncu izpuhti,

išče moja neizžgana duša,

v sebi novih si moči

ironman