
Pločnikom
Zalivenim podnevom
U šetnji samovanja?
Razmišlja li o Elzi
Koja rubom obale riječne
Zaplićući nogama
Zov majčin ne čuje
Ne osvrći se
Romore glasi
Bezrijeki
Bezglasni:
To smrt je...
Kao dah!
Zastala nad rijekom
Zagledana u pletenice
Elzine
I majčine ruke
Pružene za usudom
(Ispred i iza slika je kvarta
Stanište naših života
Gdje trošimo dane
Jedan po jedan
Jedan za drugim
Razgovaramo glasno
Razgovaramo uzaludno
O mostovima koje nitko
Ne može prijeći)
Pogleda preko ograde
Zlim javom, nečujnim
Da bi same
Nad rijekom
Zastale
Ona s munjom
U hladnim očima
Elza s pletenicama
U bijelim oblacima
I s rukama majčinim
Nadohvat
Koje je prate
Lirična pesem o neprestanem odhajanju / oživljanju ... živost pesniške obuditve je najmogočnejši most, po katerem se pride tudi na ono stran in na to stran sem priletijo duše - ptice ... Čestitke,
Ana
čestitke, Mirko!
všečna pesem :)
prej sem pozabila oceniti, zdaj je popravljeno :)
Lp, Lea
HVALA ZA ČITANJE, KOMENTARE, JAVLJANJE ! Radostan i počašćen
sve vas lijepo pozdravlja
Mrko
Draga Lea, hvala na čestitkama!
Lijep pozdrav,
mirko
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!