Ulica
na hišah
prazni okvirji
na gladkih tleh ulice
kamnite podobe
odsevajo mrak
skrijem se v vsako senco
zgnetem
v razpoko na zidu
z napuščev
kapljajo zvezde
zmrznjeno živo srebro
in ko se drobijo na tleh
za teboj
med nama
rimska cesta
in glej
plejade
meglice
spet vidim
kopice
rdeča zelena
bleščice
pred vrati
JAZ
o, kako ljubim jazz!
Všeč mi je ritem Ulice in njeni odsevi in špranje ... samo pomislila sem, pa najbrž tudi ti, kako bi bilo, če bi se končala:
pred vrati
jaz
o, kako ljubim jazz!
Ja, sem pomislil nanj
mislim da sem ga celo potisnil v jazz
kot matrjoško.
Predstavljal sem si pot kot čebulo ali omenjeno rusko gospodično.
morda bi pa šlo:
pred vrati
JAZz
o, kako ljubim jazz!
urednica
Poslano:
09. 07. 2014 ob 22:20
Spremenjeno:
09. 07. 2014 ob 22:21
ali pa:
pred vrati
jazz
o, kako ljubim!
;)
Preigravanje spominja na jazzovske improvizacije. In sporočilo pesmi, njen tek skozi verze in ulice, skozi notranje prostore tistega, ki sliši, vidi, se prižema ... je v privlačni harmoniji. Čestitke,
Ana
Hvala za jaz,
danes se mi zdi že kot ulit.
Jaz imam z jazom sicer še neke nerazrešene konflikte,
kakor jih ima lahko le človek :)
.png "Jupiter! Silvana Orel Kos")
Poslano:
10. 07. 2014 ob 22:03
Spremenjeno:
10. 07. 2014 ob 22:06
Lušten (s)prehod s prazne ulice v jazz.
Še malo mjuzike:
http://www.rhapsody.com/artist/regina-europe/album/liza-ljubi-jazz
And all that jaz z ulice:
LPJupiter!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Y
- 08. 07. 2014 ob 21:37
- Prebrano 1432 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 438.79
- Število ocen: 15