Izvirnik:

http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/95932/prepelice_na_mermernom_nebu

Mogoče bi bilo bolje tako:

ničesar 

spokojnega ni v smrti

in ničesar 

bolj hladnega ni kot marmor

in ne obstaja

ničesar bolj žalostnega

kot so mrtve ptice

na belem kamenju

Kakšen komentar? Hvala. 

Lp, Marko

Marko, čeprav beseda žalostnejši obstaja v SSKJ, se mi zdi preveč nenavadna oz. zelo redko (skoraj nikoli) slišim, da bi jo kdo sploh uporabljal. Bolj primerna se mi zdi varianta, ki si jo dodal v komentar. 

In še en škrat se ti je pojavil:

prvablja --> privablja

Lep sončen dan še naprej :)

Shadyyy, najlepša hvala. 

Sem se odločil za slednjo varianto, se mi zdi res bolj primerna : )

Lep preostanek dneva : )

Marko

V prevodu Milenove pesmi sem pozorna na hlad objektivnega poročanja, hlad marmorne površine in hlad smrti v primerjavi z intenzivno doživeto žalostjo. Žalost  je »gorka«.

Nekoč se je verjelo

da prepelice

prinašajo srečo

videti je bilo kot da

duše utrujenih bojevnikov

ta vtis je bil varljiv

in verovanje napačno

prenehanje prhutanja

ponavadi pomeni

tudi prenehanje življenja

Hladna objektivnost se kaže v frazah nekoč se je verjelo, da …, videti je bilo kot da, ta vtis je bil varljiv in verovanje napačno, ponavadi pomeni. Vendar je že v uporabljenih frazah čutiti, da se lirski subjekt s tem ne strinja: nekoč, kot da …, varljiv, napačen, ponavadi. »Ponavadi« predstavlja tu vmesno točko med objektivnim in subjektivnim.

Objektivni (tudi: distancirani) način izražanja prepoznamo po rabi trpnika (Grad je bil zgrajen v 16. stoletju, Prošnja se zavrne), neosebnih glagolskih oblik (Videti je, da …),  brezosebnih strukturah s splošnim vršilcem dejanja (Ve se, kdo je kriv) ali kar z neglagolskim izražanjem, npr. vtis je, da …, ki pa velikokrat vsebuje izglagolsko besedišče, npr. to verovanje je bilo napačno.

 V prevodu sem pozorna na brezosebno izražanje v prvem verzu: Nekoč se je verjelo / da …

Nekaj primerov s spleta:

Nekoč se je govorilo o balkanski Švici.

Nekoč se je skakalo na smučeh tudi v Mariboru.

Nekoč se je vedelo, da je Dan žena zakon in smo svoje drage polovice obdarovali kot se spodobi.

 Primer iz strokovnega prispevka na spletu:

Nekoč se je verjelo, da otroci, mlajši od 11 let, o različnih poklicih in drugih življenjskih ciljih samo fantazirajo, njihov interes pa se pogosto spreminja. Danes se ve, da so otrokovi interesi vendarle stabilnejši, kot se je mislilo.

V prevodu me nekoliko zmoti v slovenščini redko rabljena zgradba »se je verjelo, da«. Marko, sam presodi, kako ti gre res v ušesa. Tako v tvojem primeru kot v primeru strokovnega prispevka bi raje uporabila tretjo osebo množine: Nekoč so verjeli, da … Še vedno gre za splošnega vršilca dejanja, res pa je, da je v tem primeru izražanje »brezosebno«, je pa »neosebno«.

 Stopnjevanje slovenskih pridevnikov

V slovenščini se pridevniki stopnjuje obrazilno (npr.-ši, -ejši) in opisno (bolj, najbolj). Na spodnjih povezavah  je nekaj splošnih pravil, navajam pa nekaj pomembnejših poudarkov:

 http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/stopnjevanje-pridevnikov-opisno-ali-z-obrazilom#v

»Tako že SSKJ predvideva opisno stopnjevanje tudi pri pridevnikih, ki jih je mogoče stopnjevati z obrazili, in sicer v primerih, ko želimo kaj še posebej poudariti, npr. to je najbolj pohleven človek (namesto najpohlevnejši).«

 http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000115.html

»Stopnjevanje z obrazili zna biti zapleteno, zato se ohranja le pri pogosteje rabljenih lastnostnih pridevnikih. Pa tudi pri teh včasih uporabljamo opisno stopnjevanje, predvsem če želimo primerjavo še posebej poudariti. Opisno stopnjevanje je verjetno pogostejše tudi pri daljših pridevnikih, ki se z obrazilom sicer preveč podaljšajo za enostavno rabo (npr. najrazumljivejši — 6 zlogov). Ima pa opisno stopnjevanje po ESJ v takih primerih ponavadi oznako pogovornosti. Strogo gledano je knjižna oblika oblika z obrazilom, če obstaja (tudi primernejši).«

ničesar ni

bolj hladnega kot marmor

in ne obstaja

ničesar bolj žalostnega

kot so mrtve ptice

žalosten - SSKJ in SP res navajata obrazilno stopnjevanje, zgledi rabe pa kažejo, da uporabniki dosti pogosteje uporabljajo opisno stopnjevanje. Ali zaradi posebnega poudarka (kot v tej pesmi) ali zaradi pogovornosti ali preprosto zaradi večje priljubljenosti oblike, bi se dalo natančneje preučiti.

hladen – sicer se najdejo pogovorni primeri z opisnim stopnjevanjem, vendar je obrazilno stponjevanje pogostejše.

Primer z opisnim stopnjevanjem na spleta:)

Parket je dosti manj bolj hladen kot keramika. (forumska raba)

 Bolj star, bolj nor. - Bolj mlada, bolj lepa. ?

in ne obstaja

ničesar bolj žalostnega

Biti se veže z rodilnikom, obstajati z imenovalnikom.

Npr.:  Ni Boga – Bog ne obstaja.

Lep slovnični pozdrav,

Jupiter!

Najlepša hvala za poučno obširno razlago : )

Lp, Marko