pridemo, pogrebci dneva,
temni od večernih saj.
in odpremo temno pipo,
pijemo na vekomaj ...
kaj bi rad, ki si negoden,
ki še nisi niti vstal,
nisi popkovine rezal,
ne stoletnih pratik bral?
kaj počneš ob naši mizi,
ki bi rad postal možat?
noč popije rjast pivnik,
jutro oženi garjav svat.
iz gozdov beže jeleni,
ništrc se vali iz glav.
kdo od nas, pogrebcev dneva,
bo nocoj na slami spal?
urednica
Poslano:
24. 06. 2014 ob 15:02
Spremenjeno:
24. 06. 2014 ob 15:24
če se tole na začetku zdi preprosta rimana pesem, narejena iz štirivrstičnic, potem, ko preberemo še enkrat (in potem seveda znova), vidimo, da nikakor ni zgolj to, pač je tudi učinkovita, udarna, ritmična, nalezljiva, malo grozljiva in morbidna, malo sarkastična in malo preroška himna ali pa pogrebna koračnica (lahko tudi odlična izštevanka) za današnji banalni čas in jo mimogrede lahko vklopimo v vse sfere naše trenutne umeščenosti v čas in družbeni prostor. Pika.
LP, lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krajnc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!